KAKVA E IDNINATA NA KORIDOROT ISTOK - ZAPAD?

Pravecot istok-zapad ima ne samo ekonomska, tuku i politi~ka va`nost. Razvojot na eden moderen i opstoen avtopat istok-zapad bi trebalo da gi zajakne vrskite me|u dr`avite {to se involvirani i }e ja oslabi nivnata zavisnost od drugi pravci. Vo slu~ajot so Makedonija, osovinata sever-jug koja ja povrzuva so Srbija i Grcija pove}e nema da bide tolku va`na i na Makedonija }e & ovozmo`i podobar pristap kon Italija i Bugarija, taka {to }e ja reducira nejzinata zavisnost od pristani{teto vo Solun i od avtopatot niz Srbija.

"Koha jone" podvlekuva deka zadocnuvaweto so izgradbata na Koridorot 8 doa|a vo vreme koga gr~kata Vlada ja zapo~na izgradbata na avtopatot koj go povrzuva gr~koto jadransko pristani{te vo Igumenica so Solun i logi~no so Istanbul. Atina, za toj proekt }e dobie okolu 450 milioni evra (450 mil. dolari) od EU. Interesno e {to gr~kiot proekt se vika "Via Ignacia", aludiraj}i na anti~kiot pat koj nekoga{ gi povrzuva{e Solun i Dra~ i pominuva{e niz oblast koja denes e centralna Albanija: toa e vsu{nost samiot pravec na Koridorot 8.

Fran~esko Divela, eden od organizatorite na zaedni~kiot Me|unaroden saem na trgovija Bari -Tirana, predupredi deka gr~kiot proekt na patot }e ja namali atraktivnosta na proektot na Koridorot 8, povrzuvaj}i go Jadranot so najgolemoto pristani{te na Balkanot - Solun (Nekoj verojatno bi dodal deka gr~kiot proekt nema da napravi mnogu za da ja zgolemi ekonomskata integracija istok-zapad, imaj}i predvid deka avtopatot pominuva samo niz gr~ka teritorija i ne ja povrzuva Grcija so nitu edna od sosednite biv{i komunisti~ki dr`avi).

"Koha jone" isto taka gi citira{e italijanskoto Ministerstvo za trgovija i nekoi amerikanski pretstavnici koi ja kritikuvaat Tirana za namerno odolgovlekuvawe na izgradbata na Koridorot 8. Vesnikot dodava deka neimenuvani pretstavnici na Oddelenieto za izgradba na pati{ta pri Ministerstvoto za transport na Albanija koi indirektno priznavaat deka ne go sledat dosledno proektot na Koridorot 8, "nie ne ja sproveduvame politikata na (planirawe) na pati{ta ili koridori, no rabotime na izgradba na delovi od pati{ta koi ni se dodeleni za izgradba", komentiraat tie. No, vo praktikata, bea potpi{ani novi dogovori za izgradba na delovi od glavniot nov avtopat sever-jug koj eventualno }e ja povrze Crna Gora so Grcija. Kuso vreme pred da zamine od ministerskata funkcija minatiot noemvri, toga{niot minister za transport Gako Apostoli potpi{a tri dogovori za delovi od avtopatot, koi zaedno imaat vrednost od 50 milioni amerikanski dolari.

"Koha jone" reagira deka Albanija mu dava prioritet na razvojot na vrskite sever-jug kon ekonomski posilnata Grcija, otkolku kon mnogu posiroma{nata Makedonija. Ova ja stava Albanija vo te{ka situacija, nasproti nejzinite dva soseda od EU.

Italija e zainteresirana za razvojot na pazarot kon istok preku Koridorot 8 i ima namera da investira vo nadgradbata na pristani{teto vo Dra~. Grcija, vo svojot del, se pla{i deka taa }e izgubi od profitite na pristani{teto vo Solun preku izgradbata na Koridorot 8 i zaradi toa ja promovira izgradbata na avtopatot sever-jug.

[to se odnesuva doAlbanija, premierot Ilir Meta podvlekuva deka Vladata gi smeta kako podednakvo va`ni i dvata avtopata.

Dosega, izgradbata na Koridorot 8 zapo~na samo me|u Tirana i Dra~, vo taa delnica Italija investira{e okolu 17 milioni dolari i me|u Rogo`ina i Elbasan, na koja sega raboti edna turska firma. Za delnicata me|u Elbasan i Libra`d, Albanija dosega ima dobieni finansiska pomo{ od Evropskata banka za rekonstrukcija i razvoj. Za delnicata me|u Libra`d i Kuks, Albanija ima potpi{ano dogovor od 15 milioni dolari so makedonskata firma "Mavrovo", no izgradbata mora{e da bide prekinata poradi pronao|aweto na arheolo{ki iskopini po dol`inata na anti~kata Via Ignacia.

Posledniot del od patot me|u Kuks i Kafe Tane - }e bide izgraden so poddr{ka na Kuvajt, no albanskata Vlada s# u{te ne go utvrdila datumot za po~etokot na rabotite tamu.

Momentalno, tamu izgleda }e ima zaglavuvawe okolu po~nuvawe na izgradbata me|u Dra~ i Rogo`ina. Edna gr~ka firma go dobi tenderot i se pretpostavuva{e deka }e zapo~ne do 19 januari 2000 godina. Me|utoa, firmata ne uspea da zapo~ne navreme i ja obvinuva albanskata Vlada za pri~inite, bidej}i ne uspeala da ja nacionalizira sopstvenosta na imotot po koj }e pominuva patot. Ministerstvoto za zemjodelstvo koe{to e odgovorno za takva akcija, nema napraveno ni{to.

Vo me|uvreme, Svetskata banka go izgotvi Proektot za rekonstrukcija na postojnite pati{ta {to go vkrstuvaat istokot, zapadot i severot na dr`avata. Bankata podari kredit vreden 66 milioni dolari, no dosega Vladata iskoristi samo 7,7 milioni dolari. Proektot obezbeduva izgradba na pati{ta so dol`ina od 90 km, od koi 60 km }e formiraat del od Koridorot 8, dodeka drugi 30 km bi trebalo da bidat del od avtopatot sever-jug, povrzuvaj}i gi Fu{e Kruja so Le`a. Kone~no, "Koha jone", isto taka, izvestuva deka nekoi raboti na izgradbata na avtopatot sever-jug se optovareni so "neregularnosti" i upotreba na nekvalitetni grade`ni materijali.

Nakratko, denot koga Albanija }e ima soodvetna mre`a na pati{ta koi }e gi povrzuvaat sever i jug i istok i zapad - so koja }e se podrazbiraat i site politi~ki i ekonomski prednosti - e s# u{te mo{ne daleku.