Vawa Bitoqanu, generalen direktor na Javnoto pretprijatie za aerodromski uslugi "Makedonija"

SE O^EKUVA REKONSTRUKCIJA NA AERODROMOT

Pi{uva: Rozita ZAKEVA

  • Generalniot direktor gospodinot Vawa Bitoqanu ni izjavi deka za rekonstrukcijata e raspi{an tender, koj e vo tek, a se odnesuva na izgradbata delovni prostorii za doma{nite aviokompanii, postrojka i zgrada za odr`uvawe na avionite. Sredstvata za prvata faza se doma{ni, taka {to nema da ima potreba od stranski investicii

Na krajot na 1999 godina, ministerot za soobra}aj i vrski g. Bobi Spirkovski najavi rekonstrukcija na Aerodromot vo Skopje. Spored najavite, taa treba da zapo~ne vo mart, a so nea se planira izgradba na nova zgrada. Ovaa, sega{nava e pretesna za golemiot broj na patnici, koi s# po~esto se svedoci na dolgo~asovni ~ekawa i turkanici. Generalniot direktor gospodinot Vawa Bitoqanu ni izjavi deka za rekonstrukcijata e raspi{an tender, koj e vo tek, a se odnesuva na izgradbata delovni prostorii za doma{nite aviokompanii, postrojka i zgrada za odr`uvawe na avionite. Sredstvata za prvata faza se doma{ni, taka {to nema da ima potreba od stranski investicii. Ima pove}e planovi, no vo sekoj slu~aj zgradata e pred s#. Taa e prostorno premala za ovoj broj na patnici, patnicite doa|aat porano, a kosovskite patnici doa|aat i tri - ~etiri ~asa pred letot, zatoa {to ne se sigurni kako }e pominat na granica. Taka se slu~uva, ako imaat let vo 17 ~asot tie vo 9 ~asot se na Aerodrom. Lu|eto bukvalno ~ekaat da poletaat. Pri rekonstrukcijata na Aerodromot toj nema da bide zatvoren ni eden den, ni izjavi g. Bitoqanu. Dali Makedonija mo`e da se pofali so toa deka ima kvaliteten avioprevoz, koj{to gi sledi evropskite standardi, na ovaa pra{awe g. Bitoqanu kategori~no odgovori: Ne, fakt e deka avionite se relativno stari. Najnoviot avion e star 12 godini, a ima i avion koi se stari i po 28 i 29 godini. Avionite se plovidbeni se menuvaat, se opravaat, se odr`uvaat, me|utoa se stari.

Periodot na transformacija na kapitalot ja zafati cela dr`ava, a po ova pra{awe ne izostanaa i ozboruvawata za privatizacija i na Skopskiot aerodrom. Vo edna prilika, Ilija Smilev direktorot na Avioimpeks, re~e deka prvo treba da se privatizira Aerodromot, a posle da se pravi nacionalna aviokompanija, stavot na g. Bitoqanu po ova pra{awe e sledniot: Ne sme diskutirale okolu privatizacijata na Aerodromot. Vo svetot ima aerodromi koi se privatiziraat i kade {to vladata e sopstvenik, odnosno dr`avata. Ako re{at da se privatizira toa e nivna volja, nivno pravo. Vo svetot na mnogu aerodromi ima pove}e hendling-uslugi. Kaj nas site aviokompanii gi koristat hendling-uslugite na ova na{e vozdu{no pristani{te. Vo idnina so noviot plan {to }e go podgotvi Ministerstvoto za soobra}aj i vrski }e ima mesto i za novi hendling-operatori, iako mo`am da ka`am deka za mal broj operacii e nevozmo`no da se kupat tie ma{ini, re~e g. Bitoqanu.

Skopskiot aerodrom, so doa|aweto na Vawa Bitoqanu kako generalen direktor, dobi novi dve skali za opslu`uvawe na avionite, elevator za tovarawe i istovarawe na baga`ot, posebni vozila za ~istewe na pistata od sneg od tipot "Compact Jet Sweeper", specijalno vozilo za odmrznuvawe na pistata, a do krajot na ovaa godina opremata }e bide kompletna i na evropsko nivo, {to mnogu vlijae na kvalitetot na aviosoobra}ajot.

Stavot na Bitoqanu okolu Proektot za nacionalna aviokompanija, kako ~len na Sovetot, e sledniot: Apsolutno mislam deka treba da ima nacionalen avioprevoznik. Nie sme edna od mnogu malkute zemji koi nemaat sopstven, nacionalen avioprevoznik. Bez ogled na toa dali e privaten ili neprivaten kapital. Na primer, Lufthansa e nacionalen avioprevoznik na Germanija, pa dr`avata ne go finansira ili Briti{ ervejs e 100 % privaten, t.e. akcionersko dru{tvo, no sepak e nacionalen avioprevoznik na Anglija. Me|utoa, se postavuva pra{aweto dali sepak ima potreba? PWC e mnogu poznata firma i sigurno e deka mo`e da napravat kakva bilo analiza (tehni~ka i finansiska).

Inaku, g. Bitoqanu odamna e vo ona {to se narekuva del od biznisot na avijacijata, a direktno vo nea od 1990 godina. Dali smenite vo Vladata mo`e da predizvikaat promeni vo rakovodstvoto na Aerodrom, na ova pra{awe generalniot direktor ni izjavi: Sigurno deka mo`e da me smenat, jas sum dojden so novata Vlada, pa taka koga }e ja smenat nea }e me smenat i mene. Toa sigurno s# e politika.


NOVA KETERING-KUJNA

Denovive na Aerodromot be{e otvorena i nova ketering-kujna, kade {to vo tekot na 24 ~asa aviokompaniite }e mo`at da dobijat okolu 6.000 obroci. Dosega ovaa kujna gi zadovoluva{e samo potrebite na makedonskite aviokompanii. Za rekonstrukcijata na ketring-kujnata potro{eni se milion i trista iljadi germanski marki, a za podgotvuvawe na istata }e bidat vraboteni novi 15 rabotnici.