Intervju so Stojan Andov, pratenik na Liberalnata partija i pretsedatel na Komisijata za monetarno- kreditna politika i bankarstvo

LDP NEMA UGLED ZATOA [TO NEMA UGLEDNI LU\E!

Razgovarala: @aklina MITEVSKA

  • Obidot so Demokratskata partija da napravime ne{to pojako, pogolema partija koja ja narekovme LDP ne se poka`a dobar, bidej}i lu|eto se posomnevaa vo niv, a g. Penov i g. Go{ev vedna{ sakaa komandni pozicii vo novata partija. Mislevme deka tie vodat smetka za liberalnata opcija, za razvojot na makedonskata dr`ava, no tie mislat samo za sebe i rabotat zad grb

Po obnovuvaweto na Liberalnata partija trojca pratenici Slobodan Danevski, Qativ Pajk-ovski i Vie gospodine Andov se oddelivte od LDP. Koja be{e pri~inata za oddeluvaweto?

ANDOV: Nie vedna{ se odvoivme. Mislam deka za politi~kiot `ivot vo Makedonija e mnogu podobro i pozdravo da se obnovi Liberalnata partija koja ima jasna koncepcija za makedonskata dr`ava od po~etok i koja odigra golema uloga vo donesuvaweto na Ustavot i zakonite za makedonskata vojska, makedonskite pari itn. Obidot so Demokratskata partija da napravime ne{to pojako, pogolema partija koja ja narekovme LDP ne se poka`a dobar, bidej}i lu|eto se posomnevaa vo niv, a g. Penov i g. Go{ev vedna{ sakaa komandni pozicii vo novata partija. Nie, tie pozicii im gi dadovme zatoa {to mislevme deka tie vodat smetka za liberalnata opcija, za razvojot na makedonskata dr`ava i makedonskoto op{testvo, no tie mislat samo za sebe i rabotat zad grb. Partijata najprvo ima{e 18 pratenici, pa 29, a sega 4. Isto taka i vo kampawata na pretsedatelskite izbori ni go svrtea grbot, ne u~estvuvaa vo nea i ne ni dadoa poddr{ka. So tie lu|e ne mo`e da se napravi partija {to }e zna~i ne{to za dr`avata, tuku partijata im e paravan da si uspeat vo svoite li~ni interesi. Zatoa se trgnavme, sakavme i uspeavme da ja vratime Liberalnata partija na politi~kata scena.

Kako go tolkuvate stavot na g. Qativ Pajkovski deka LDP nema pravo od Vas da bara da & bidete verni na taa Partija, zatoa {to spored nego, Vie doverbata ste ja dobile od politi~ki neopredeleni lu|e, a ne od simpatizeri na LDP?

ANDOV: Prvo, nie ne sme slu~ajni lu|e. Jas ja osnovav LP i LDP, ja sum toj {to dade inicijativa da se spojat ovie partii i da napravime zaedni~ka partija. Sega vidov deka toa bilo gre{ka, deka ne sum gi poznaval lu|eto. Jas ne sum crpel avtoritet od nikogo od LDP, tuku jas sum go dal mojot avtoritet na LDP. Pred LDP kako LP, bev dvapati biran po mnozinskata lista vo Sobranieto. Prviot pat bev makedonski pratenik, izbran vo Sobranieto so najgolem broj glasovi od site makedonski pratenici. Vtoriot pat, vo prviot krug bev izbran na mnozinskata lista, tretiot pat bev vo listata da go podignam nejziniot avtoritet itn, taka {to tie ni{to ne mi dale na ugledot, jas celiot moj ugled go zalo`iv za LDP. Taa nema ugled zatoa {to tamu nema ugledni lu|e. Zatoa i se izdvoivme.

Liberalnata Partija, na 3 fevruari e registrirana vo sudskiot registar. Kako gi tolkuvate po~etnite nedorazbirawa so g. Klimovski koj re~e deka Vie mo`ete da nastapuvate samo kako nezavisni pratenici i g. ^edomir Kralevski, koj izjavi deka nema pri~ina Vie da bidete isklu~eni od rabotata na sobraniskite tela?

ANDOV: Pratenicite ne mo`at da bidat isklu~eni od rabotata na sobraniskite tela. Klimovski ja povle~e svojata izjava, zatoa {to toj ne bil dovolno informiran. Ne postoi takov zakon. Zakonot gi garantira pravata na site pratenici. Nie ne ja menuvame politi~kata opcija, nie sme tie {to ja ~uvaat, drugite ja napu{tija liberalnata opcija i zatoa istapivme od LDP.

Kakva }e bide sorabotkata na obnovenata Liberalna partija so ostanatite partii na politi~kata scena?

ANDOV: Liberalnata partija otsekoga{ imala mnogu cvrst stav za site va`ni pra{awa i toj na~in na rabota }e go zadr`ime. Nas n# obvinuvaat deka nie sme "elitisti~ka partija", no nie ne odime da go la`eme narodot. Vo eden period lu|eto veruvaa na site lagi i manipulacii i toa be{e pre~ka da dobieme pogolema poddr{ka. No, se poka`a deka lagi ne se odobruvaat. Vistinata ne smee da se zaobikoluva. Mislam deka sega e pogodno vreme za Liberalnata partija i deka lu|eto pove}e }e ja sfatat i prifatat, a ima i pove}e prostor za nejzino deluvawe.

Kako go tolkuvate otpo~nuvaweto na pregovorite na R. Makedonija za vleguvawe vo EU?

ANDOV: Sega se pregovara za nova spogodba za stabilizacija i asocijacija. Taa spogodba treba da & dade nekoi prednosti na Makedonija i onaka kako {to e dadena treba da bide zna~itelno popovolna od onaa {to sega ja imame, spogodba za sorabotka i trgovija, a takva imame potpi{ano vo 1997 godina. O~ekuvame ovaa spogodba da bide podobra. Ako taa se sproveduva onaka kako {to se zagovara, za nea }e treba da se pregovara edna godina, tri godini da se ratifikuva vo nacionalnite parlamenti, a po 10 godini da se sproveduva za nie da imame odnosi vo EU, vo ramkite na zasnovanata spogodba za slobodna trgovija, kako {to sega imaat [vajcarija i Norve{ka. Toa }e bidat povolni odnosi i toga{ }e bide napraven krupen ~ekor. Nie }e bideme pred vratite i }e mo`eme da otpo~neme pregovori za vleguvawe vo EU. Sega sme daleku od toa, najprvo sledat pregovori za stabilizacija i asocijacija.

Dali ste za priznavawe na Kipar?

ANDOV: Mislam deka sega za toa ne e vreme, ne e potrebno da se razgovara i ne znam zo{to so toa se brza. Tamu ima spor me|u gr~kiot i turskiot del na Kipar. Kiparskata dr`ava sega ja pretstavuva gr~kiot pretsedatel. Nie ne treba da vleguvame vo nivniot spor, za da nemame posledici. Ako toa od nas ne go pobara EU, nie treba da po~ekame za takvata odluka, a mislam deka gr~kata i turskata strana }e najdat zaedni~ki jazik, }e se spogodat. Zo{to sega da vleguvame vo edna slo`ena situacija?

Spored Vas, dali Vladata }e gi obes{teti {teda~ite na TAT i na ostanatite propadnati {tedilnici?

ANDOV: Ne veruvam deka }e go re{at problemot so TAT. Monetarniot fond ne smee da dozvoli takva solucija, od pri~ina {to vo mnogu zemji vo tranzicija so koi tie sorabotuvaat ima takvi slu~ai i lu|eto toa ne go dozvoluvaat, a dali }e ima nekoj isklu~ok kaj nas? Ne znam. Slu~ajot treba{e da se re{i poinaku, da gi najdat vinovnicite koi gi ograbija {teda~ite, od niv da gi zemat parite i da im gi vratat. Toa se propu{ti vo vremeto na porane{nata Vlada, se pokrija tragite, izgleda deka tie na toj na~in ne se vo sostojba da gi otkrijat i da im gi vratat parite. Za starite {tedni vlogovi so MMF mo`e da se pregovara i mo`e da se najdat solucii. Dali toa }e bide dobro za {teda~ite {to treba da se obe{tetat? Ne znam. Staroto {tedewe be{e priznato, bidej}i vo toa vreme na site banki im garantira{e dr`avata, a bidej}i taa dr`ava se raspadna, novite dr`avi mora da garantiraat. Za starite {tedni vlogovi Vladata pregovara so MMF, a kako }e te~at pregovorite, ne znam.

]e ima li nova vojna na Balkanot?

ANDOV: Ne e ubavo ~ovek da prognozira vojni, sigurno deka situacijata e mnogu te{ka. Vojnite po sekoja cena treba da se izbegnuvaat, tie se ne{to najlo{o za lu|eto, osobeno za onie koi se blisku do nas. Moe sfa}awe e da se napravat site napori za taa da se izbegne. [to se odnesuva do toa dali postoi opasnost, za `al, s# u{te postoi. Mislam deka ovie me|unarodni sili koi se tuka }e napravat ne{to vojnata da se izbegne.

[to mislite za FENI i za negovata proda`ba, bidej}i Vie poteknuvate od toj kraj?

ANDOV: Ne mo`am da navleguvam okolu toa koj }e go kupi, zatoa {to gi nemam site informacii. Me|utoa, osnovno e deka sega FENI ne smee da se zatvori. FENI ima edna ~udna sudbina. Jas, bev protiv negovoto zatvorawe i treba{e da po~ekame za da porasnat cenite na ~elikot. Me|utoa, toga{noto Sobranie i toga{nata Vlada ednostavno ne gi prifatija moite zalagawa i ja izgasija pe~kata. Vo toj period se sozdade edna politi~ka klima, be{e donesena rezolucija FENI da ne raboti do 2000 godina. Jas imav te{kotii kako da go objasnam mojot stav, lu|eto ne sakaa da razberat osnovni raboti. Naskoro, cenata na nikelot dostigna od 25 do 28. 000 dolari za eden ton, a vo eden period od dve godini taa be{e od 12 d 14. 000 dolari za ton i vo dogovor so Kosovo }e go vrati dolgot i tamo{nata dr`ava ni{to ne dol`i za toj kapaciteti toj mora{e da raboti. Toga{ se propu{ti taa prilika, FENI ne rabote{e i dolgot ostana na dr`avata koj taa mora da go vrati. Vo 1991 godina FENI pak startuva{e, edno vreme cenata na nikelot be{e 7,5 do 8.000 dolari, no toa trae{e kratko vreme. FENI rabote{e i koga cenata na nikelot be{e 4.000 dolari, sega sakaat da go zatvorat, koga negovata cena dostigna do 10. 000 dolari za ton. Jas pred pretsedatelskite izbori i sega davav izjavi da ne se zatvora. Makedonskata vlast gi pravi istite gre{ki kako i vo 1982 - 84 godina. FENI rabote{e i koga cenata na nikelot be{e niska, a go zatvorija koga cenata se zgolemuva{e. Sega treba da se najde solucija kako FENI da raboti, bidej}i s# zavisi od proda`bata. Dali }e gi namali dolgovite ili pak toj {to }e go kupi }e si zaraboti za sebe, {to e i normalno, ne znam, no barem rabotnicite }e rabotat i toa }e ima efekt vrz celata Kavadare~ka op{tina!? Golema {teta e toj da ne raboti, koga cenata na nikelot e 10. 000 dolari za ton!

Ima li perspektiva za lozarstvoto vo Kavadare~kiot kraj?

ANDOV: Mislam deka lozarstvoto ima perspektiva, no treba da se prezemat novi merki za podigawe na lozovite nasadi, zatoa {to ima mnogu stari nasadi, modernizacija, voveduvawe novi sorti, mnogu pokvalitetno grozje i vino, se razbira deka za toa se potrebni mnogu pari i mislam deka pijalocite i vinata se mnogu optereteni so dava~ki i zatoa treba da razmislime za otpo~nuvawe na nekoe selektivno namaluvawe i osloboduvawe od dava~kite. Zafatite {to sega gi pravi dr`avata mo`e da gi koristat lozarite, za{to lozarstvoto e vo stagnacija.

"Makedonsko sonce" e edinstven svetski nedelnik koj mo`at da go ~itaat na{ite iselenici. Kakvi se Va{ite planovi za sorabotka so niv i dali dosega imavte nekakvi kontakti so niv?

ANDOV: Kako Partija, otsekoga{ sme sakale da imame sorabotka so nivnite zdru`enija, organizacii. Me|utoa, me|u Makedoncite vo stranstvo mnogu pove}e odea onie politi~ki partii koi gi la`ea. Nie ne bevme podgotveni na takvo ne{to. Sakavme da gi pridobieme, tie da se zalagaat za zacvrstuvawe na Makedonija na edna zdrava i sigurna osnova, a ne preku {irewe lagi za nekakvi obedinuvawa, za obedinuvawe na Solun. Mislime deka e najdobro da zajakne makedonskata dr`ava, ako taa zajakne vo granicite vo koi e sega, toga{ }e mo`e i da im pomogne na Makedoncite, koi ne `iveat vo Makedonija. A toa deka mirot }e se postigne so toa {to }e se deklariraat nekoi aspiracii i novi vojni na Balkanot, so toa samo se slabee dr`avata. Zasega, ne uspeavme mnogu da se dobli`ime do na{ite sonarodnici vo Avstralija, Kanada, Amerika, me|utoa imame nekoi vrski, seriozni lu|e ni veruvaat, o~ekuvame site kontakti da se zajaknat. Pora~uvam site na{i Makedonci koi `iveat nadvor od Makedonija, bez ogled na momentalnata sostojba, treba da sfatat deka toa e i nivna dr`ava, tuka se grobovite na nivnite predci. Tie treba da ja sakaat, da ne podlegnuvaat na nikakvi propagandi vo dr`avava i kolku {to mo`at da pomognat toj nadvore{en biznis da se otvori, da se sozdadat uslovi za del od niv da se vratat ovde i da gi realiziraat svoite ekonomski preokupacii, koi sega gi ostvaruvaat nadvor.