SO USTAVNITE PROMENI SE BARA FORMULA ZA LEGALIZACIJA NA ALBANSKIOT PARAUNIVERZITET

Pri~inite za oddeluvaweto na ovaa grupa od LDP se li~ni. Tie ne se od nekoja idejno-politi~ka priroda, odnosno sudir vo vrska so platformata na LDP, kako {to nekoi od niv sakaat da ka`at. Pri~inite ne se ni vo navodnoto nedemokratsko rabotewe vo ramkite na Partijata, kako {to isto taka tvrdi grupata {to se izdvoi. Tie lu|e ednostavno sakaat postojano da bidat vo vlasta. Na izborite vo 1998 godina ne uspeavme da pobedime i bidej}i partijata zazede stav na samostojnost, na opozicija, tie lu|e o~igledno so svoite li~ni interesi ne mo`ea da go podnesat toa i formiraa grupa koja }e se zalepi do vlasta povtorno u~estvuvaj}i vo nekakva raspredelba na kola~ot na funkcii vo Makedonija.

GO[EV: Toa tvrdewe e daleku od vistinata. Taa kampawa ja odbra samiot kandidat. Iako Partijata mu obezbedi potpisi, iako be{e ~len na najvisokoto rakovodstvo, tie samite odlu~ija toj da bide nekakov gra|anski kandidat, a ne partiski, mislej}i deka taka }e soberat pove}e glasovi. Odlu~ija da formiraat {tab so svoi lu|e, ignoriraj}i mnogu drugi lu|e od Partijata {to mo`ea da pomognat. Odlu~ija za vreme na kampawata da nema partiski belezi od LDP. Odlu~uvaa kogo }e pokanat na mitinzite. Site tie odluki sami si gi donesoa. I na krajot koga ne im uspea rabotata, moraa da pobaraat nekoi pri~ini za nivniot neuspeh. Izgleda deka na lu|eto im e polesno vinata da ja baraat kaj drug, a ne kaj sebe, i tie ne otstapija od taa mnogu ra{irena praktika na odnesuvawe. Tie obvinuvawa po izborite ne bea samo vo funkcija da se odbrani nepovolniot rezultat, tuku podgotovka za izleguvawe od Partijata na taa grupa i formirawe partija koja povtorno }e se zalepi do vlasta.

GO[EV: Partijata ne zagubi ni{to. Mo`ete da vidite kako tie {to izlegoa od Partijata nastapuvaat vo Parlamentot i vo javnosta, kakva e nivnata hermafroditska polo`ba: ni vamu - ni tamu, poluodbrana na vlasta - poluodbrana na ne{to drugo, ne~isti i nejasni stavovi, varirawa levo - desno, udirawa od eden yid vo drug i taka natamu, taka {to Partijata ne zagubi ni{to. Naprotiv, ima znaci za podobruvawe na polo`bata na Partijata.

GO[EV: Nastapuvam po`estoko zatoa {to situacijata vo dr`avata stanuva s# po`estoka, zatoa {to namesto vetuvawata za reformi, ekonomski prosperitet, borba protiv kriminalot i korupcijata, vrabotuvawa, imame s# obratno, sosema sprotivno odnesuvawe, sosema sprotivni rezultati. Imame, kako {to gledate, otpu{tawa od rabota, zatvorawe na kapaciteti, proda`ba na firmi za sme{ni ceni, nov bran na zgolemuvawe na kriminalot i korupcijata vo dr`avata.

Inaku, dali gre{kite na SDSM i na VMRO-DPMNE }e pomognat lu|eto koi vo idnina }e dojdat vo vlasta da se odnesuvaat poinaku, }e zavisi od toa dali ovie lu|e {to sega se odnesuvaat neodgovorno, }e bidat kazneti, pred s# od elektoratot, od izbira~ite. Ako izbira~ite prodol`at na istiot na~in kako vo 1998 godina da gi kaznuvaat lu|eto vo vlasta poradi nerealiziranite vetuvawa i poradi lo{oto rabotewe, mislam deka postojano }e napreduvame na poleto na demokratijata. Ako za`ivee pravniot sistem kako {to treba, pa i po taa osnova da odgovaraat nekoi funkcioneri za korupcija i kriminal, toga{ }e se sozdavaat uslovi za podobro odnesuvawe na funkcionerite. Mislam deka gra|anite izlegoa vo ovoj period najsovesni. Gra|anite po~naa najbrzo da gi u~at lekciite na demokratijata, zatoa {to od 1990 godina navamu reagiraat dobro. Davaat nekomu doverba, no i mu ja odzemaat doverbata.

GO[EV: Podgotovki ve}e ima vo Partijata. Zasileni se aktivnostite na terenot. Po~nuvaat da se zasiluvaat i aktivnostite na centralnoto rakovodstvo vo pogled na poza~estenoto iznesuvawe na svoite stavovi, mislewa, platformski opredelbi, no opredelbata vo Partijata zasega e da se misli na zajaknuvawe na sopstvenata pozicija me|u izbira~ite, zgolemuvawe na sopstveniot rejting. Koga }e dojde vreme za izborite, toga{ }e se procenuva situacijata kako i so kogo }e nastapi Partijata, dali }e nastapuva samostojno, dali }e vleguva vo izborni sojuzi.

GO[EV: Situacijata vo dr`avava stanuva s# pokriti~na. Izostanuvaat ekonomskite rezultati, sopren e procesot na reformite. Toa ne go velime samo nie, tuku go velat i onie {to n# analiziraat i n# nabquduvaat i vrz taa osnova ni dodeluvaat ili ne ni dodeluvaat finansiska pomo{, kako {to se Me|unarodniot monetaren fond i Svetskata banka. Dokaz za toa e, sekako, podatokot deka za godina i polovina tie nemaat zaklu~eno aran`man so Makedonija, bidej}i procenuvaat deka reformite zaostanale, deka ne ispolnuvame nekoi od uslovite {to se nu`ni za da mo`e da se zaklu~i deka Makedonija odi po reformskiot kurs. Bez tie finansiski aran`mani Makedonija }e se najde vo isklu~itelno te{ka situacija, bidej}i bez niv nema da bideme vo sostojba da go otpla}ame nadvore{niot dolg.

Deka situacijata se vlo{uva poka`uvaat i mnogu drugi konkretni elementi. Nemame novi vrabotuvawa, imame otpu{tawa na rabotnici, zgolemuvawe na vnatre{niot dolg - blizu milijarda germanski marki iznesuvaat neisplatenite dolgovi vnatre vo dr`avava me|u samite pretprijatija od edna i me|u pretprijatijata i dr`avnite institucii od druga strana. Zgora na toa go imame i dolgot od pove}e od milijarda marki kon starite devizni {teda~i, pa i piramidalnite {tedilnici. Na dr`avata & stoi i dolgot za takanare~enata denacionalizacija. Imame intenziven proces na zatvorawe na pretprijatija i n# o~ekuva novo otpu{tawe od rabota na najmalku 10.000 rabotnici. Imame zgolemuvawe na brojot na lu|eto koi go ispolnuvaat kriteriumot za socijalna pomo{. S# na s# ima mnogu elementi koi n# teraat da izvle~eme negativni zaklu~oci vo vrska so ekonomsko-socijalnata sostojba vo dr`avata.

Tie slu~uvawa ne odat vo prilog na zgolemuvawe na na{ite {ansi za vlez vo Evropskata unija i NATO. Za da bideme vo situacija ramnopravno da se natprevaruvame so tie zemji, morame da gi zgolemime performansite na dr`avava. Morame da go zgolemime standardot, da ja namalime nevrabotenosta, da go zgolemime nacionalniot dohod po glava na `itel, za{to vo sprotivno ne mo`eme da gi izdr`ime tie kriteriumi, tie standardi koi va`at vo evropskite dr`avi. Da ka`am samo nekolku primeri. Nie imame okolu 1.600 dolari po glava na `itel, a tie imaat blizu 20.000 dolari. Na{ata prose~na plata od 200 do 300 germanski marki e dovolna samo za edno no}evawe vo eden pristoen hotel vo tie zemji i taka natamu. Zatoa na{eto priklu~uvawe kon ovie evropski dr`avi e mnogu, mnogu dale~na rabota so vakvo re{avawe na problemite vo dr`avata. Spored toa, site optimisti~ki izjavi na toj plan s# u{te nemaat realna podloga.

GO[EV: Ne sum gi pregledal podatocite spored ovoj kriterium, no spored ova {to se slu~uva, znam sigurno deka dolgot po~na povtorno da se zgolemuva. Vo eden period od vladeeweto na SDSM, osobeno poradi toa {to ni be{e otpi{an prili~no zna~aen iznos od Londonskiot klub na doveriteli, imavme namaluvawe na dolgot od 1,6 na okolu 1,3 milijardi dolari. Sega znam deka dolgot e nekade okolu 1,5 milijardi dolari i vo taa brojka doprva }e sledi priklu~uvaweto na novite krediti pri eventualnoto sklu~uvawe na noviot dogovor so MMF i Svetskata banka. O~ekuvam da se zgolemi toj dolg, dokolku godinava se potpi{e dogovorot, za najmalku 150 milioni dolari, a bidej}i performansite na stopanstvoto ne se podobruvaat, proizleguva deka na{ata solventnost kon stranstvo mo`e da se vlo{i. Toa zna~i deka Makedonija nema strategija za zadol`uvawe so koja pribli`no to~no }e se isplanira kolku smeeme da se zadol`uvame vo naredniot period. Nemame strategija za nadvore{no-trgovskoto rabotewe, kako da go sovladame deficitot vo platniot bilans na dr`avata, kako }e go zgolemime izvozot. Za tie pra{awa ne se razgovara temelno. Namesto toa, imame raznorazni politi~ki paradi, vetuvawa, lagi, novi izmami, soop{tuvawa na re{enija koi ne se kompatibilni so ekonomskiot sistem {to sakame sega da go gradime.

GO[EV: Taa nova inicijativa za izmeni vo Ustavot, po moe dlaboko ubeduvawe, ne e motivirana od vistinskite potrebi, bidej}i Ustavot e navistina soliden. Se razbira, ima paragrafi {to mo`at da bidat podobro napi{ani. No, predlogot za izmenite na Ustavot vo ovoj moment zna~i obid da se svrti vnimanieto od vistinskite problemi na dr`avata - nevrabotenosta, socijalnata kriza, kriminalot - kon pra{awa za koi so meseci }e diskutirame, }e proizveduvame novi tro{oci za dr`avata, a od toa }e nemame nikakva korist. Ovaa inicijativa e za da se zaboravat vetuvawata za milijardata dolari {to treba{e da se donese vo Makedonija, za stotinata iljada novi rabotni mesta {to treba{e da gi otvorat vedna{, za vetuvawata deka }e ja ukinat participacijata vo zdravstvoto, vetuvawata za otkupot na tutunot po devet, odnosno 12 marki za kilogram, za p~enicata, za koko{arnicite i taka natamu. So ovaa inicijativa se vleguva vo eden opasen teren na zagrozuvawe na fundamentite na dr`avata, bidej}i so otvorawe na diskusijata za Ustavot, poradi slo`enosta na na{ata zaednica, poradi prisustvoto na pove}e etni~ki entiteti, povtorno }e dojdat na dneven red pra{awa za konstitucijata na dr`avata - za toa dali Makedonija e nacionalna dr`ava na makedonskiot narod ili treba da bide dr`ava na dva naroda, dali suverenitetot proizleguva od gra|aninot ili im pripa|a na etni~kite kolektiviteti, dali odlukite vo dr`avava }e se nosat so primena na principot na mnozinstvo, koj e osnoven princip za funkcionirawe na edna edinstvena dr`ava, ili pak }e se otvori diskusija i }e se napravi obid da se vmetne vo Ustavot principot na veto i konsenzus vo donesuvaweto na odlukite vo dr`avnite organi, za {to se zalaga na primer gospodinot Xaferi, i na toj na~in Makedonija ne da se federalizira, tuku da se konfederalizira, da se destruira kako edinstvena dr`ava. Otvoraweto na tie diskusii zna~i povtorno razgoruvawe na me|uetni~kite strasti. Mislam deka lu|eto od vlasta ne se tolku neuki i neumni, pa da ne znaat {to }e proizvede inicijativata za izmeni na Ustavot. Zatoa se pra{uvam zo{to im e potrebno seto ova. Ako go znaat ova, a pretpostavuvam deka go znaat, i ako sepak vlezat vo realizacija na inicijativata za izmeni na Ustavot, toga{ jas nemam drug zaklu~ok osven deka za niv ne se va`ni nacionalnite dr`avni interesi, tuku za niv e va`na samo nivnata li~na polo`ba vo op{testvoto, odnosno privilegiite {to gi u`ivaat od vlasta.

GO[EV: Vo vrska so taa inicijativa mene mi dojde do raka materijal podgotvuvan od edna grupa vo Ministerstvoto za pravda i od nego mo`e da se vidi kon {to im se naso~eni namerite. Edno pra{awe e za visokoto obrazovanie, drugo za pozicijata na sudstvoto, treto za ingerenciite na policijata, ima nekoi pra{awa od korpusot na pravata na gra|aninot i taka natamu. Vo vrska so pra{aweto za visokoto obrazovanie baraat formula za legalizacija na takanare~eniot univerzitet vo Mala Re~ica. Baraat formula za obrazovanie na nacionalnostite na svoj maj~in jazik i vo visokoto obrazovanie kompletno. Toa e namerata. No, mislam deka debatata za Ustavot nema da se zadr`i samo na ovie pra{awa. Dokolku taa navistina se otvori, na dneven red }e dojdat posuptilni pra{awa vrz koi se potpira integritetot i suverenitetot na makedonskata dr`ava. A so samoto toa }e se napravi golema politi~ka {teta za dr`avata. Mislam deka Koalicijata {to e sega na vlast so nejzinoto odnesuvawe vo ovoj period kon nacionalnoto pra{awe na makedonskiot narod, kon Makedoncite vo sosednite dr`avi, pridonese da se {iri vo svetot edna stara teza deka ovde `ivee nekoja amorfna masa na lu|e i deka Republika Makedonija e geografski poim pred s#, a ne dr`ava na makedonskiot narod i na site gra|ani {to `iveat vo nea.

GO[EV: Vie znaete {to govorev vo 1998 godina na mitinzite i na posledniot duel na MTV. Toga{ im rekov na Georgievski i na Tupurkovski deka Makedonija ne mo`e da dobie milijarda dolari, deka Makedonija ne mo`e da gi re{i svoite ekonomski problemi so potpirawe isklu~ivo na stranska akumulacija, deka mora prvo da se zgolemi doma{nata akumulacija, doma{noto {tedewe i deka od stranstvo mo`e da dobieme samo dopolnitelna akumulacija. Zna~i, mora da se potpreme pred s# na na{ite firmi. Nitu edna dr`ava ne gi re{ila svoite problemi so toa {to drugite dr`avi nejze & pomognale pove}e otkolku {to taa samata si pomognala. Morame da se svrtime kon na{ite slabosti. Da po~neme da vodime efikasna ekonomska i razvojna politika, politika na jaknewe na instituciite na dr`avata vo ramkite na eden vistinski praven sistem. Ako toa ne go napravime, nam nema da ni pomognat drugite. Ubeden sum deka makedonskiot narod ne e pomalku vreden, pomalku inteligenten od drugite narodi. Sposoben e da ima svoja dr`ava, da ja neguva, da ja razviva kako ramnopraven subjekt me|u drugite dr`avi. Imame kapaciteti za toa. No, makedonskiot narod ima nesre}a so lo{i vodstva i mora taa rabota edna{ da se re{i. Kone~no da se izberat podobri, posposobni, podoblesni, po~esni, poume{ni vodstva. Da se izberat lu|e so dr`avni~ki karakteristiki, a ne so vlastodr`e~ki. Veruvam deka Makedonija }e dobie kone~no lu|e {to }e poka`at kako se upravuva odgovorno so edna zemja.