Privatnata mlekara "Vardarec" od valandovskoto selo Udovo postojano ja zgolemuva svojata paleta na novi proizvodi.

Pokraj proizvodstvoto na jogurt, mleko i sirewe, denovive zapo~na proizvodstvoto na ka{kaval. Inaku, mlekarata raspolaga so 15 molzni kravi, a naskoro se o~ekuva da bidat nabaveni u{te 20 kravi.

Ministerot za nadvore{ni raboti na Republika Makedonija, Aleksandar Dimitrov ja prodol`uva tridnevnata poseta na Republika Kina - Tajvan.

Za vreme na prestojot vo Tajpej, ministerot Dimitrov }e ostvari sredbi so najvisokite pretstavnici na politi~kiot `ivot vo Tajvan, me|u koi so pretsedatelot Li Teng Hui, potpretsedatelot Lien ^eng, kako i so pretsedatelot na tajvanskiot Parlament Vang Xin Pin.

Cel na posetata na ministerot Dimitrov na Tajvan e sogleduvawe na dosega{nata sorabotka me|u dvete zemji, kako i prodlabo~uvawe na ekonomskata sorabotka me|u Skopje i Tajpej.

Vo vtornik, na 28 fevruari, Sojuzot na sindikatite na R. M, najavuva socijalen protest koj }e se odr`i na Gradskiot plo{tad vo Skopje. Na nego se o~ekuva od 300. 000 ~lenovi na Sindikatot, da prisustvuvaat pove}e od 20. 000. Mar{rutata }e zapo~ne so sobirawe pred zgradata na Sindikatot, }e se pomine i pokraj Sobranieto na R. M, a krajnata destinacija e Gradskiot plo{tad kade {to se o~ekuva na prisutnite da im se obrati pretsedatelot na SSM, @ivko Tolevski. Pri~inata za ovoj protest e nezadovolstvoto od rabotata na sega{nata vlast, golemiot broj nevraboteni lica, neprifa}aweto na reformite vo penziskiot sistem, itn. Protestot bi trebalo da pomine bez incidenti, a ako Vladata povtorno ostane gluva, tie najavuvaat generalen {trajk.

Vo detskoto odmorali{te na Zimsko - rekreativniot centar Popova [apka, od po~etokot na ovoj mesec, zapo~na da se realizira programata za izveduvawe nastava vo priroda.

Prvi, vo ovoj vid nastava, koja povtorno se voveduva po tri godini, bea vklu~eni okolu 100 u~enici od Osnovnoto u~ili{te "Bratstvo Mi|eni" od Tetovo. Nastavata se izveduva{e osum dena vo prostoriite na detskoto odmorali{te koe e vo sostav na Ministerstvoto za trud i socijalna politika.

Vo odmorali{teto vo tek e nastava za u~enici od osnovnoto u~ili{te "Naim Fra{eri" od Tetovo. Po niv }e dopatuvaat okolu 100 deca od osnovnoto u~ili{te "Andrea Savevski ]i}i{".

Rakovoditelot na odmorali{teto, Mihajlo Ralevski veli deka kapacitetot na odmorali{teto za vreme na zimskiot raspust bil optimalno iskoristen, pri {to vo pove}e smeni prestojuvale 400 u~enici od Tetovo, Struga, Labuni{ta i Skopje.

Spored podatocite od Zavodot za statistika na Republika Makedonija prose~nata dogovorna cena za eden metar kvadraten stanbena povr{ina na teritorija na Republika Makedonija vo vtoroto polugodie od minatata godina iznesuva{e 29.934 denari.

Vo ovoj period se sklu~eni {est dogovori za izgradba na isto tolku stanbeni objekti i toa vo Skopje za tri stanbeni zgradi, Struga - dve i Strumica za eden stanben objekt.

"Na sredbata so komesarot Maks van der [tul se dogovorivme pri razgovorite da se fokusirame na dve pra{awa: pra{aweto za osnovawe visokoobrazovni institucii soglasno odredbite od Ustavot na Republika Makedonija, spored koi vo dr`avava mo`e da ima i privatni obrazovni institucii, me|u koi i privatni visokoobrazovni institucii. Isto taka, se dogovorivme da raspravame i za jazi~noto pra{awe, povtorno niz odredbite na Ustavot na Republika Makedonija", izjavi ministerot za obrazovanie na Republika Makedonija Gale Galev po dene{nata sredba so visokiot komesar na OBSE za nacionalni pra{awa Maks van der [tul, koj dopatuva vo nekolkudnevna poseta na Republikava, zaedno so tim eksperti za obrazovanie od Evropskata unija.

Inaku, kako {to informira{e ministerot Galev, vakvata sredba bila dogovorena za vreme na neodamne{niot prestoj na Van der [tul vo Republika Makednija, koga e odlu~eno natamo{nite konsultacii da prodol`at so eksperti od dvete strani. "]e se raboti na tekstot na Zakonot za visoko obrazovanie i so zaemna razmena na iskustva, predlozi i nudewe re{enija treba da sostavime kvaliteten tekst na toj zakon, so {to bi se zadovolile potrebite na visokoto obrazovanie", najavi Galev.

Zaedni~kata cel na rabotata na ekspertite od dvete strani, e da se donese kvaliteten zakon i re{enija koi }e po~ivaat na odredbite vo Ustavot na Republika Makedonija, no istovremeno i na me|unarodnite standardi. Pritoa, ministerot Galev izrazi nade` deka zakonskiot tekst bi mo`el da bide donesen i da po~ne da se primenuva od 1 oktomvri 2000 godina, odnosno najdocna od 31 dekemvri.

Akcionerskoto dru{tvo "@ivinarska farma", koja raboti vo sostavot na ZIK "Vinojug" od Gevgelija, godinava planira proizvodstvo na 52 milioni jajca.

Vo sostavot na farmata rabotat pogonot "Negorci" za proizvodstvo na jarki so kapacitet od 140 iljadi vo eden turnus, dodeka vo pogonot "Moin" se proizveduvaat brojleri i nesilki.

Okolku 60 otsto od hranata, {to se koristi vo farmata e od doma{no proizvodstvo, dodeka ostanatite 40 otsto se uvoz od Grcija.

Spored predviduvawata na stru~nite lica od Podra~nata edinica na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo vo Strumica, proletnite kulturi godinava, vo ova podra~je }e bidat zastapeni na okolu 18.170 hektari ili skoro za 80 hektari pove}e od lani.

Najgolem del od povr{inite e namenet za raniot i industriskiot zelen~uk, koj se predviduva da bide zasaden na okolu 7.320 hektari, ili desetina hektari pove}e od istiot period lani. Od niv, piperkite pod folii i na otvoreno }e bidat zastapeni na 2.500, domatite na 1.220, bostanot na 1.200 hektari, kompirot na 600, a zelkata, krastavicite, feferonite, patlixanite, karfiolot i drugite gradinarski kulturi na okolu 1.800 hektari.

@itnite kulturi vo Strumi~ko godinava }e bidat zaseani na okolu 5.200 hektari ili 150 hektari pove}e od lani. Od toa, najgolem del, odnosno 5.000 hektari otpa|a na p~enkata, a 200 hektari }e bidat poseani so proleten ja~men, {to e za ~etiri pati pove}e od minatata prolet. Kako {to se predviduva, tutunot godinava }e bide zastapen na okolu 3.200 hektari ili 50 hektari pomalku od lani, a fura`nite kulturi, vkupno na okolu 2.100 hektari.

Denovive se otkrieni trojca Ukrainci, koi se obidele ilegalno da ja preminat makedonsko - bugarskata granica, so cel da se prefrlat na gr~ka teritorija.

Spored naodite na Podra~nata edinica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti vo Strumica, vo ostvaruvaweto na nivnata cel, im pomognale licata M.B. od Gevgelija, A.F. od Grcija, ^.G. i V.\. od strumi~kite sela Kole{ino, odnosno Murtino.

Protiv ovie lica se podneseni krivi~ni prijavi spored ~len 402 od Kazneniot zakon na Republika Makedonija, poradi osnovano somnenie deka storile krivi~no delo nedozvoleno preminuvawe na dr`avnata granica.

Na sednicata na Univerzitetskiot senat, Rektorot na Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij" prof. d-r Aleksandar An~evski, informira{e za donesuvaweto na zakonot za visokoto obrazovanie i za izmenite vo upisnata politika koi }e bidat vneseni vo konkursot za zapi{uvawe studenti vo prva godina vo u~ebnata 2000/2001 godina.

Za zakonot za visokoto obrazovanie, An~evski gi informira{e senatorite deka Komisijata, formirana od Ministerstvoto za obrazovanie, vo koja, me|u drugite, ima pretstavnici i od dvata univerziteti od zemjava, raboti intenzivno i oti po negovoto podgotvuvawe tekstot }e bide dostaven do univerzitetite. Zabele{kite {to }e proizlezat od diskusiite na univerzitetite }e treba da bidat dostaveni do Komisijata, a podocna tekstot na zakonot }e odi i na javna rasprava.

Za me|unarodnata sorabotka, An~evski informira{e deka Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij", spored informacijata {to ja dobil deneska od makedonskiot ambasador vo Italija, postignata e soglasnost za potpi{uvawe dogovor za sorabotka so bordot na 19 najzna~ajni univerziteti vo Italija. Vo tek se i pregovori so delegacija od Germanija za primena na tehnologija i transfer na znaewe, a sorabotkata so univerziteti od zemjite - ~lenki na Jugoisto~na Evropa e zgolemena.

Pretsedatelot na Sobranieto na Republika Makedonija, Savo Klimovski deneska, na negovo barawe, go primi ambasadorot na SR Jugoslvija vo Republika Makedonija, Zoran Jana~kovi}.

Na sredbata, ambasadorot Jana~kovi} na pretsedatelot Klimovski mu ja vra~i knigata "Zlostorstvata na NATO vo Jugoslavija", bazirana na dokumenti i dokazi za periodot od 24 mart do 10 juni 1999 godina, izdadena od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na SRJ.

Pretsedatelot Klimovski izrazi dlaboko `alewe za minatogodi{nite tragi~ni nastani vo SRJ, za ~ove~kite `rtvi koi ne mo`at so ni{to da se nadomestat i podvle~e deka knigata }e bide prezentirana vo na{iot Parlament.

Na sredbata stana zbor za parlamentarnata sorabotka me|u dvete zemji i za bezbednosnata situacija vo regionot. Vo odnos na parlamentarnata sorabotka, pretsedatelot Savo Klimovski se zalo`i za {to poitno ratifikuvawe na dogovorite vo oblasta na zdravstvenoto, socijalnoto i penziskoto osiguruvawe, kako i drugi dogovori {to se od interes za gra|anite od dvete dr`avi. Pritoa, pretsedatelot Klimovski, ja naglasi zagri`enosta poradi faktot {to situacijata na Kosovo s# u{te ne e stabilizirana i deka vo taa nasoka treba da se odvivaat idnite aktivnosti na me|unarodnata zaednica. Vo taa smisla, Klimovski potencira deka implementacijata na Paktot za stabilnost ne e mo`na vo celost, bez vklu~uvawe na SR Jugoslavija vo nego.

Vo razgovorot be{e istaknat i stavot na Sobranieto na Republika Makedonija za po~ituvawe na site elementi od rezolucijata 1244 na Sovetot za bezbednost vo vrska so suverenitetot i integritetot na SR Jugoslavija i nemenlivosta na granicite. Pritoa, pretsedatelot Klimovski istakna deka aktuelnite nastani vo Crna Gora gi gleda kako vnatre{no pra{awe vo ramkite na federalnoto ureduvawe na SR Jugoslavija.

"So pretstavnicite na SDSM razgovaravme za pra{awata od obrazovniot sistem", izjavi za MIA, visokiot komesar na OBSE za nacionalni malcinstva Maks van der [tul, po sredbata so delegacijata na opoziconiot Socijaldemokratski sojuz na Makedonija.

[tul istakna deka so svoite sogovornici razmenile mislewa okolu na~inot na re{avawe na pra{aweto so visokoto obrazovanie na nacionalnostite na maj~in jazik, no odbi da iznese detali za tekot na razgovorite i za stavot na SDSM.

Pratenikot vo Sobranieto na Republika Makedonija i ~len na rakovodstvoto na SDSM, Ilinka Mitrevska, po sredbata so visokiot komesar na OBSE istakna deka pretstavnicite na SDSM gi iznele svoite stavovi okolu re{avaweto na ovoj problem.

"Ja islu{avme pozicijata na gospodinot Van der [tul vo odnos na re{avaweto na problemot na visokoto obrazovanie na nacionalnostite vo Republika Makedonija", izjavi Mitrevska za MIA.

Taa dodade deka "SDSM re{avaweto na ova pra{awe go gleda vo ramkite na Ustavot na Republika Makedonija".

Spored Mitervska, so noviot zakon za visoko obrazovanie }e treba da se izberat najadekvatni re{enija, koi }e vodat kon sozdavawe kvalitetno obrazovanie i kon izgradba na obrazoven model, koj }e ovozmo`i integracija na nacionalnostite vo postojniot obrazoven sistem.