Novi arheolo{ki zafati vo Aleksandrija
ZLATNIOT SARKOFAG NA NAJSLAVNIOT MAKEDONEC
Podgotvil: Goce DURTANOSKI
M
inatata nedela, germanskiot dneven vesnik Bild objavi spektakularna vest za podvigot na germanskiot profesor Bernard Forkman (59), ekspert za georadarski istra`uvawa od Bergakademie vo Frajberg, kaj Drezden.Za ovoj originalen istra`uva~ki zafat, avtorot na izve{tajot Jirgen Helfriht, veli deka profesorot Forkman ne e inspiriran od filmovite za Indijana Xons, bidej}i istite nikoga{ ne gi gledal i deka ovoj germanski lovec na izgubenoto bogastvo potragata }e ja pravi so kompjuter, grafi~ki tehniki i instrumenti za merewe.
Kako rezulatat na tvrdeweto na profesorot Forkman deka }e ja pronajde grobnicata na Aleksandar III Makedonski e pove}enedelnoto istra`uvawe so negovite studenti vo trimilionskiot egipetski grad Aleksandrija, koj go nosi imeto na dosega najslavnata li~nost vo makedonskata i svetskata istorija. Spored zborovite na profesor Forkman, radarite registrirale objekt od golemi kameni plo~i {est metri pod zemjata i tie mo`at da bidat blisku do celta - zlatniot sarkofag na Aleksandar.
Makedonecot Aleksandar Veliki koj po~ina po negovoto brzo osvojuvawe i pro{iruvawe na Carstvoto na tri kontinenti, se veli vo Bild, po~ina na 32 - godi{na vozrast od malarija. Zlatniot sarkofag vo koj e pogreban Aleksandar, spored podatocite, e te`ok nekolku toni zlato, poln e so dijamanti i biseri od cela Persija i Egipet.
Naskoro }e zapo~nat iskopuvawata na egipetskite arheolozi so pomo{ na ve}e napravenite sondirawa i merewa na profesorot Forkman, {to zna~i deka postoi verojatnost ~ove{tvoto, do krajot na letovo, definitivno da ~ue za otkrivaweto na grobot na makedonskiot car Aleksandar
III Makedonski.Kolku za potsetuvawe, posleden arheolo{ki zafat okolu grobot na Aleksandar Makedonski be{e prezemen letoto 1996 godina, koga gr~kiot arheolog g-|a Eleni Suvaleci, so pomo{ na svojot bogat soprug, uspea da ja ubedi egipetskata Vlada za iskopuvawe vo Egipet.
Vesta deka "gr~ki arheolog go otkri grobot na Aleksandar
III Makedonski vo Siva", vedna{ go obikoli svetot, no po analiziraweto na "pronajdenoto" skoro site poznati arheolozi vo svetot dadoa svoe viduvawe, koe pronajdokot na Suvaleci go stavija kako politi~ki adut, vo vreme koga gr~koto lobi triumfira{e po promenata na imeto i znameto na dr`avata Makedonija.