Skopje niz vekovite

ZEMSKA KOPIJA NA RAJSKATA GRADINA

Podgotvila: Aneta POPANTOSKA

  • Go napa|ale od site strani ordite na Sarmatite, Gotite, Avarite. Bil predizvik i za Atila ,”Bi~ot bo`ji”. Hunite duri stopati go napadnale i pusto{ele, za kone~no, vo sredinata na V vek, da go sramnat do temel
  • "Mi be{e `al za zgradite kakvi {to nemam videno vo ovaa vojna. Xamiite se od najubav mermer pofir, ukraseni so iljada svetilki, pozlateni alkorani, na koi ~ovek bi im posvetil vnimanie duri i vo Rim, za ubavite stari gradini i mesta za zabava iako po varvarski vkus uredeni. Seto toa morav da mu go predadam na plamenot, za na neprijatelot da ne mu ostavam ni{to {to mo`e da se so~uva..."

Skopje e star grad. @ivee nad 4.000 godina. Arheologijata, povikuvaj}i se na ona {to go na{la na ovoj prostor, doka`uva deka toj mo`e da zastane ramo do ramo so postarite gradovi na planetava. Vo svojata istorija do`iveal mnogu ra|awa i umirawa. Se za~nal vo drevniot neolit koga niknale prvite naselbi, a pred pove}e od 2.000 godini se ra|a Skupi.

Drugite gradovi i nivnite `iteli bi se izraduvale da imaat barem del od ova istorisko bogatstvo. Skopjani nitu go znaat, nitu go poznavaat, osven onie koi profesionalno se zanimavaat so negovite “nutrini” i retkite entuzijasti, zanesenici i vqubenici vo ovoj grad, ~ie{to sega{no ime e edno od mnogute {to gi imal niz svojata dolga istorija: Skupi, Iskup, Skopie, Skopqe...

Toga{, kakva nepravda mu se pravi na ovoj grad ~ija istorija ostanuva vo arhivskite dokumenti i na koja se ,,nasladuvaat,, samo poedinci!

Te{ko e da se ka`e i doka`e {to s# videlo Skopje. S# {to pominalo preku negovite "ple}i" vo tekot na ~etirite mileniumi ostavilo tragi. Spored nekoi, vo po~etokot toj bil naselen so Pajoncite, a spored tvrdewata na drugi, Skupi go podignale Dardancite. Retkite hroni~ari od toa vreme ostavile iscrpni podatoci. Se znae samo deka toa bil mnogu primitiven narod. Dardancite bile lu|e koi tripati vo `ivotot se kapele: koga se ra|ale, koga se `enele i koga umirale.

Na sekoj ~ekor ima ostatoci ne samo od Dardancite, tuku i od Rimjanite, antikata, Slovenite, Turcite, edni obnoveni, doterani, a drugi zaboraveni, obrasnati so plevel.

GORNIOT GRAD - KALE I SKUPI

Arheologijata ne ostanala bez odgovor za toa kade to~no se najdeni prvite po~etoci na `iveewe. Toa e Gorniot grad (Kale) kade {to se iskopani prvite nikulci na gradot. Me|utoa, taa ne go otkriva i imeto na ovaa prva naselba.

Kako se `iveelo vo Gorniot grad , {to s# se slu~uvalo od prviot vek p.n.e. do sedmiot vek od n.e. ne se znae. Nema nikakvi podatoci. Toa e period na Rimjanite koi me|u 11-tata i 13-tata godina p.n.e. formirale kastum kaj Zloku}ani. Go narekle Skupi (star dardanski zbor {to zna~i nastre{nica, strea). Prvite `iteli na Skupi bile islu`eni i penzionirani vojnici, veterani na koi rimskiot imperator Oktavijan Avgust im dal zemja za da im se oddol`i. Me|u niv imalo [panci, Italijanci, Sirijci, Evrei na koi podocna im se pridru`ilo i mesnoto naselenie. Za kuso vreme se razvil grad so ulici, bawi, vodovod, amfiteatar, du}ani, rabotilnici... Mestoto bilo kako izmisleno za toj da prerasne vo va`en strate{ki i trgovski centar. Ve}e vo 150-tata godina go spomenuva geografot Ptolomej vo golemata karta Tabula Peutingirijana.

Kolku Skupi bil va`en za Rimjanite govori podatokot {to ve}e vo 313-tata godina e ustoli~en prviot vladika (episkop). Se spomenuva deka skopskiot vladika prisustvuval na mesniot sobor, koj se odr`uval vo Segedin vo 347 godina. Sv. Polin mu pi{uva na sv. Nikola, pokraj drugoto, deka “Skupi e eden od najva`nite gradovi”.

Toj brzo se razvival i bogatel. Taka bogat, Skupi bil mamka za brojni razbojni~ki plemiwa. Go napa|ale od site strani ordite na Sarmatite, Gotite, Avarite. Bil predizvik i za Atila ,”Bi~ot bo`ji”. Hunite duri stopati go napadnale i pusto{ele, za kone~no, vo sredinata na V vek, da go sramnat do temel. Od ubaviot grad ostanal samo del na Zaj~ev Rid, a tuka e iskopan grob na rimski hirurg, sorabotnik na Galen, osnovopolo`nik na sovremenata hirurgija, so komplet hirur{ki instrumenti.

Vo 518-tata godina, nad Skupi, grad so plo{tadi, teatri, kanalizacija, vodovod, hramovi i bawi nadvisnale dve nesre}i na koi gradot ne mo`el da im se sprotistavi: napadot na varvarskite plemiwa i stra{niot zemjotres. Vo toj zemjotres bile urnati tvrdinite, a zaginale i mnogu lu|e. Toga{ e prekraten i `ivotot na staroto Skupi koe bilo urnato do temel, a golemite nanosi zemja, so vreme, gi pokrile tie urnatini. Gradot bil povtorno izgraden i toa na dene{noto mesto, daleku od urnatoto Skupi. Koga do{le Slovenite, baraj}i novi mesta za `iveewe, ne se voodu{evile od ona {to ostanalo od Skupi. Razurnatite ku}i gi potsetile na zlite duhovi, pa Skupi go narekle “Zli ku}i”, ime {to ostanalo do denes kako Zloku}ani.

Sepak, ostanale tuka i sakale da izgradat svoj grad. Polesno im bilo da se poslu`at so ve}e gotovite kameni blokovi od Skupi koi gi zele i gi vgradile vo tvrdinata Kale. Dale i svoe ime, Skopje, koe se odr`alo do den- denes.

RAZURNUVA^OT PIKOLOMINI

Skopje postojano rastel i pa|al. S# ne{to mu se slu~uvalo. Kako da go sledelo nekoe prokletstvo. Nad 70 pati go zazemale razni zavojuva~i, preminuval od edni vo drugi race: Etrurci, Normani, Bugari, Srbi... Go ograbuvale, raseluvale, palele, urivale. No, sekoga{ ispraval glava. I prirodata kako da se zarekla protiv ovoj grad: tri katastrofalni zamjotresi go sramnuvale so zemja, ne pomalku stra{ni bile i poplavite, koi nosele s# pred sebe. Skopje ne go odminale nitu zaraznite bolesti, na primer straotnata epidemija na ~uma vo 1680 god. Za da se spasi od nea, avstriskiot general Neron Pikolomini so artilerija od Vodno go razurnal, a potoa i go zapalil gradot. Toa se slu~ilo na 25 oktomvri 1687 godina. Vo svoeto pismo do carot Leopold I, toj ne mo`el da ja sokrie svojata taga:

“Gradot Skopje e golem re~isi kolku Praga, no nema yidovi i endeci, a so `ivotni produkti e bogato snabden. Onie malu lu|e {to ostanale vo nego, minuvaat po ulicite pobledeni, polni so strav i u`as... Re{iv, iako ne so golema `elba, gradot da go pretvoram vo pepel. Mi be{e `al za zgradite kakvi {to nemam videno vo ovaa vojna. Xamiite se od najubav mermer pofir, ukraseni so iljada svetilki, pozlateni alkorani, na koi ~ovek bi im posvetil vnimanie duri i vo Rim, za ubavite stari gradini i mesta za zabava iako po varvarski vkus uredeni. Seto toa morav da mu go predadam na plamenot, za na neprijatelot da ne mu ostavam ni{to {to mo`e da se so~uva... Na 26 oktomvri, ~adot go pomra~i sonceto, a nie idniot den stoevme na eden visok rid i so zvucite na voenite instrumenti go nabquduvavme po`arot na ova ubavo mesto, navistina ne bez taga i `al, dodeka mislite mi se vra}aa na toa deka istata sudbina mora{e da go snajde i predgradieto na Viena”.

Skopje ne mu ostanalo dol`no na svojot egzekutor, mu se odmazdilo. Pikolomini se zarazil od ~uma i nabrgu, na 4 noemvri, toj umira.

Ovoj grad ne poznava samo crnila. Vo svojata istorija mnogupati se vivnuval i bil razvien trgovski, zanaet~iski, kulturen i administrativen centar. Zatoa i ne slu~ajno srpskiot vojskovodec Du{an go proglasil za sedi{te na svoeto carstvo.

Skopje bil sedi{te i za narednite osvojuva~i - Turcite, koi ostanale najdolgo, duri 520 godini. Po zazemaweto, vo 1392 godina, Skopje stanuva sedi{te na krai{kite vojvodi, pripadnici na starata plemenska osmanliska aristokratija. Tie ne bile samo osvojuva~i, tuku i graditeli na mnogubrojni objekti koi pretstavuvaat jadra na urbaniot `ivot. Na toj na~in gradot postepeno dobiva orientalni belezi. Nekoi od krai{nicite bile i osnova~i na pove}e balkanski gradovi. Takov e na primer slu~ajot so Saraevo, Novi Pazar i sli~no. Tie vnesuvaat i nov na~in na `iveewe koj se reflektiral vo site oblasti od materijalnata i duhovna kultura. Se formiraat i razvivaat gradskite kvartovi - maala, so karakteristi~na arhitektura, bogata ~ar{ija so najraznovidni zanaeti. Ottamu i golemiot broj spomenici na islamskata arhitektura i graditelstvo. Spored nekoi dokumenti vo Skopje, vo XVI vek imalo 200.000 `iteli i 40.000 ku}i, podatoci {to ne se so sigurnost potvrdeni. No zatoa, pak, so golema sigurnost se tvrdi deka XVII i XVIII vek ne mu donesuvaat ni{to novo na ovoj grad. Naprotiv, toj odvaj `ivurka so triesetina iljadi `iteli. Ako ne{to treba da se spomne od toj period, toa e gradeweto na crkvata “Sveti Spas” na temelite na edna stara crkva. Stotina godini podocna, eden od belezite na Skopje - Kameniot most go dobiva svojot sega{en izgled.

GRADOT I SVETSKITE CENTRI

So navleguvaweto vo XIX vek, stogodi{niot te`ok zastoj na Skopje po~nuva da se menuva. Od mal i ne~ist grad so okolu 5.000 `iteli, so nerazviena ~ar{ija, ve}e vo 1808 i 1812 god. stanuva zna~ajno mesto i sedi{te na francuskiot konzul. Brojot na naselenieto, zaradi zgolemenite doseluvawa, rapidno se zgolemuva. Vo 1835 god., Skopje ima okolu 10.000, a vo 1865 god. 21.800 `iteli. Kon krajot na vekot, po izgradbata na `elezni~kata linija Skopje-Solun (1873g.), gradot se povrzuva so svetskite pazarni centri. Toa sekako }e pridonese za negov pobrz razvoj.

Vo dvaesettiot vek, Skopje i Makedonija voop{to, navleguvaat vo katastrofalnite balkanski i vo Prvata i Vtorata svetska vojna. Povtorno nastapuvaat te{ki sostojbi za gradot i naselenieto. Periodot na negovata prerodba sledi vo uslovi na nacionalno osamostojuvawe po Vtorata svetska vojna.

Vo najnovo vreme, svedoci sme na razurnuva~kata sila na zemjotresot od 1963 godina. Ovie katastrofi zna~itelno go osiroma{ile gradot i negoviot spomeni~ki fond. I pokraj toa, Skopje izobiluva so spomenici od bogata duhovna i materijalna kultura koja se sozdavala niz izminatite vekovi.

Duri i ova ,,pionersko,, preletuvawe nad `ivotot na ovoj grad, e dovolno za edna pogolema po~it i znaewe za negovata bogata istoriska riznica. Ako ni{to drugo, barem toa sme mu dol`ni, bidej}i onie {to go znaat negovoto minato velat deka dene{noto Skopje e samo bleda senka na sjajot {to go imal vo izminatite vekovi.