SKRB, STRAV I VE^NA RAZDELBA SO RODNIOT KRAJ

Na 14 oktomvri 1946 godina, me|u KPM/KPJ i KPG vo Belgrad e postignata soglasnost za obedinuvawe na gr~kite demokratski sili i silite na NOF, odnosno za stavawe na senarodniot front (NOF) pod neposredno rakovodstvo i kontrola na KPG. Spogodbata, navodno proizleze i ja nametnaa strate{kite interesi i planovi na Sovetskiot Sojuz i na Jugoslavija {to gi prifati rakovodstvoto na KPG. Prisutni: Aleksandar Rankovi}; Milovan \ilas, Lazar Koli{evski, Cvetko Uzunov i Paskal Mitrovski (vidi: Kirjazovski 1995/204)

Na 21 noemvri 1946 godina, spogodbata ja sprovedoa prestavnicite na Jugoslavija i Grcija t.e. na KPJ (Ivan Karaivanov) i pretstavnikot na KPG (Joanis Joanidis) i so toa programskata cel na NOF se smeni i sega se proklamira deka }e se bori vo borben sojuz so gr~kiot narod i }e se bori za spasuvawe na makedonskiot narod od fizi~koto uni{tuvawe, odnosno za celite i zada~ite na KPG. No, po takvoto "Obedinuvawe", ne treba da se zaboravi deka za mnogu Makedonci proraboti i kadrovskata metla. Po ova dojde i vremeto na nepodobnite i nepo`elnite. Zna~i so ova se potvrdi deka programskite celi na NOF ne bea avtonomni so makedonskiot strate{ki faktor, tuku sme bile turnati vo realizacija na tu|i interesi, pa toga{ se postavuva pra{aweto: So kakva sigurnost sme go povikuvale narodot na revolucija kako prodol`enie na na{iot svetol Ilinden? Dali takvata "Bratska" taktika na tu|incite ima{e krajna cel makedonskoto pra{awe da dojde do makedonsko-makedonsko predavstvo, odnosno katastrofalen sudir? Zo{to predavstvo? Zatoa {to sega od Makedoncite bea sozdadeni grkonostalgi~ari, jugoslovenski nostalgi~ari i n# zedoa vo igra od edna strana KPG i od druga KPJ, a od treta `estoko n# progonuva{e atinskiot re`im - legitimnata vlast na gr~kata dr`ava, {to zna~i sega protiv Makedoncite be{e vklu~en komplet gr~kiot etni~ki in`ewering.

NOF kako elita formirana od KPM/KPJ, dosega ja ispolnuva{e nivnata programa, a od sega isklu~ivo }e ja ispolnuva samo programata na KPG, so koja }e & ja obezbeduva nejzinata mo}, kako na semo}en gospodar nad Makedoncite i taka stana sovr{eno. Po izvr{enite totalni mobilizacii nad Makedoncite, KPG ja izmisli kategorijata "Odgovorni za Slavomakedoncite" i kako satisfakcija site ~lenovi na NOF, vo redovite na DAG, gi postavuva{e za odgovorni. Sega kako osnovna zada~a od KPG na NOF & be{e nalo`eno so prioritet, od Makedoncite da napravi ideolo{ki vojnici za polesno da gi priklu~i vo katastrofalnoto scenario na Gra|anskata vojna. Sega vernosta na NOFITITE se mere{e so (samo)`rtvuvaweto i va`e{e parolata:"Ola gia ton agona, ola gia ti niki!" (S# za borbata - s# za slobodata!).

Vsu{nost, se poka`a deka ulogite na NOFITITE bile izigruvani, a ne igrani. Na NOFITITE im se ~ine{e deka igraat juna~ki ulogi, toa go prenesuvaa i na obi~niot ~ovek, s# do 1945 godina, makedonskiot narod pod Grcija ima{e cvrsto duhovno i nacionalno edinstvo. Postarite Makedonci i nivnite deca `iveea so isti duh, da go neguvaat makedonskiot nacionalen identitet i da bidat edinstveni. Toj na{ obi~en ~ovek, sega veruvaj}i na tie na{i NOFITI vo parolata: "Sega e moment…", se poka`a pove}e od heroj, no na kraj be{e ostaven po svetot. Vo "Imeto na narodot!", toj zbor be{e zadol`itelen del od politi~kiot vokabular, motiv i alibi za mnogubrojnite ideolo{ki previrawe i voeni celi. Toa se slu~i za prv pat vo istorijata na vojuvaweto i denes sekoj si go postavuva toa pra{awe:

"Zarem bilo vozmo`no, samo od edno selo, vo edinicite na DAG, da zaginat tolku lu|e od isto selo? A, pak {to e kako dokaz, deka nema selo koe ne dade od 60-100 `rtvi. No, ete toa se slu~i i {to e najva`no za Makedoncite ostana nerazbirlivo zatoa {to ne se objasneti: Ni herojskiot makedonski voini niz istorijata na DAG, ni nacionalno - politi~kite implikacii; za nas - Makedoncite {to zna~e{e robuvaweto na NOF kon KPJ i KPG.

Tretiot vremenski period na NOF e po 23 dekemvri 1947 godina s# do likvidacijata na DAG, koga NOF ja prifati programata na PDV (Privremena demokratska vlada) po nacionalnoto pra{awe: "Priznavawe na celosna ramnopravnost na nacionalnite malcinstva i na nivnite slobodni nacionalni aktivnosti" (Vidi:AE:179/47).

NOF potpiraj}i se kon KPJ ili kon KPG, napu{taj}i ja ednata ili drugata i bezrezervno sproveduvaj}i ja nejzinata politika, pridonese da ja izgubi svojata samostojnost. Tragaj}i po taa ni{ka na sudbinata ni poka`uva kolku bila prepu{tena vo tu|i race na odredeni li~nosti, koi navistina niz celiot toj period za nas - Makedoncite ni ja pi{uvaa crnata stranica na crvenata kni{ka, vo otsustvo na makedonskiot faktor. Sega, KPG izmisli nov poredok, svoja filozofija za site NOFITI: "…za sega treba da se uspie nivnata budnost, da se projavi gri`a i vnimanie kon niv…". Seto toa se prave{e so umisla preku kolektivnoto zamol~uvawe na svesta nad Makedoncite. Strate{ki be{e otstranuvano timskoto anga`irawe na kolektivniot um i uni{tuvan preku manipulaciit, {to zna~i Gra|anskata vojna, be{e prerasnata vo poligon na koj, od edna strana, golemite sili si gi odmeruvaa silite i oru`jeto, a komunisti~kite partii svoite ideologii nad obi~niot golorak makedonski ~ovek.

Ovoj dolg period na neizvesnost, pretstavuva{e eden oblik na POSTOJANO ISCRPUVAWE NA MAKEDONSKOTO NASELENIE SE DO NAJBRUTALNIOT ^IN SO ODZEMAWE NA MALITE DECA [TO I DENES OSTAVI LUZNI VRZ MLADOSTA NIVNA. Toa be{e katastrofi~en nacionalen ~in, so {to kone~no be{e obezmakedon~ena Makedonija pod Grcija. Vistinskata vina pred istorijata treba da ja nosime vo pogolemata mera samo nie - Makedoncite!

Takvoto se}avawe na vistinata, od ova krivulkawe niz na{eto pametewe niz izme{anata istorija, glavnata pri~ina za na{ata sudbina treba da ja barame vo nas, zo{to nie Makedoncite ne se organiziravme i ne se izborivme da go zadr`ime na{eto opstojuvawe kako integralen del vo gr~kata dr`ava i toa treba{e da ni bide edinstvena alternativa.

Ako vekovniot son na na{ite predci niz istorijata be{e kondenziran vo maksimata: "Svitkaj me, no nema da me skr{i{!" i go izdr`aa turskoto ropstvo, nie pod tu|ite propagandi vo Gra|anskata vojna ja prifativme neprimenetata maksima kako na~elo vo nacionalnata istorija: "Skr{ime, no nema pove}e da me vitka{!", si go izgubivme ogni{teto so godoto (samo) `rtvuvawe, no i ostavivme dokument za nacionalen poraz, oti deneska ne e slu~ajnost deka politikata kalkulira so takvite realni sostojbi, pa duri i za imeto. No, ako sakame da rezimirame za `ivotot i borbata vo slu`ba na KPJ I KPG, od begstvoto po Gra|anskata vojana, za na{ata "gordost" ne stoe{e ni nacijata, ni politikata, ni ideologijata, toa be{e begstvo od smrtta. Po likvidacijata na DAG od KPG i od generalite "na{i" dobivme bilet vo edna nasoka i toa samo nie Makedoncite. Pa zarem toa ne be{e obmislena politi~ka akcija za da n# ostavat po svetot, a tie da se vratat na svoite ogni{ta? Zo{to tie generali (Gusias, Markos, Vlandas i dr.) koi n# vodea vo bitkite za osvojuvawe na Lerin, Voden, Sobotsko, Negu{, Gramos itn. ne n# vratija za da n# pretstavat kakvi {to n# poznavaa i n# pofaluvaa na bojnoto pole?

Denes, sekoj voin na DAG si go postavuva pra{aweto:

1. Koja komunisti~ka partija na svetot, go napravi toa so svoite ~lenovi {to ginea za nejzinite celi?

2. Koi generali ja ostavija armijata po svetot, a tie se vratija kako heroi?

3. Zo{to i den-denes naslednicite na KPG, se pla{at da mu ja ka`at vistinata na gr~kiot narod istorijata na DAG, takva kakva {to be{e i koja pretstavuva{e eden istoriski nepobiten identitet za Makedoncite vo Grcija?

No, {to e najtragi~noto, ~ovekot koj se vika{e voin na DAG, koj be{e mobiliziran vo Gra|anskata vojna od na{ite NOFITI, n# ostavija po svetot, a tie se vratija vo Jugoslavija, odnosno vo SR Makedonija. Sekako so po~esti. Borcite i iljadnici (odzemeni deca, stari nemo}ni roditeli {to gi izgubija svoite ~eda) ostanaa po svetot so kolektiven status na "Gr~ki politimigranti" vo razni logori is~ekuvaj}i go krajot na `ivotot…. Ete zo{to godinite na Gra|anskata vojna, bea vreme na makedonskata "gordost" vo racete na tu|ite politi~ari, za {to i govorat ovie fakti. Dali site ovie dejanija na stratezite ja postignaa svojata cel? Ishodot na nastanite poka`uva: DA. I zatoa bev obzemen od neodolivata `elba da poka`am kako be{e vo realnosta, a ne kako {to e prika`ana vo na{ata istoriografija.

]e se soglasam so "~uvarite" na na{ata "Istorija za Egejcite", samo toga{, koga }e mi predo~at pouverlivi fakti od ovie {to gi koristev jas. Ovaa istra`uva~ka studija, ne sakam da se sfati kako sudski proces pred istorijata, no toa e dokument za gor~liviot vkus na poluvekovnoto ideolo{ko robuvawe. Taa lekcija mnogu mina ja nau~ija, no mnogumina i ne ja nau~ija i s# u{te mnogu infantilni Vorjasovci ne ja razbirat.

Veruvam deka ovie dve moi knigi: "(Samo)`rtvuvaweto na Makedoncite pod Grcija" i "Ideolo{kiot aktivizam nad Makedoncite pod Grcija" e mo`nost da bidat skromen prilog vo promenlivosta na generaciite da se sozdade sopstven i kolku e mo`no porazumen sud za Makedoncite pod Grcija, za i tie lu|e da se najdat vo integralnata istorija na makedonskiot narod. Bez da imam osobeni nau~ni pretenzii, moeto isleduvawe e zasnovano vrz eden streme` da im se ka`e na mladite lu|e vistinata za Makedoncite pod Grcija.Oti nie Makedoncite (vo otsustvo na integralniot faktor) dozvolivme vo Gra|anskata vojna (1945-1949) da do`iveeme sila vrz sila od KPG i KPJ i so toa ja obezmakedon~ivme Makedonija pod grcija.Nie! Nie - Makedoncite dozvolivme da bideme:

1. Eden golem del - `rtvi;

2. Eden del - izvr{iteli (pod tu|i ideolo{ki zamki) i

3. Najgolemiot del (gledano integralno od celokupnata etni~ka Makedonija) poluvekovni nabquduva~i za narodot {to ni se ret~i i prostorot {to ni se tesni .

Na krajot od ova isleduvawe, sakam da ka`am deka gi po~ituvav argumentite i ne sakav da ja izmisluvam istorijata. Sakav samo da ja izrazam dlabo~inata na tragedijata na Makedoncite pod Grcija, koja u{te se dr`i vo tajnost.

Ednostavno, morav da ka`am za eden mo{ne zna~aen del od na{ata istorija, uveren deka }e bide korisno za istoriografijata i potrebno za ponatamo{noto prosleduvawe na istorijata za Makedoncite pod Grcija.