Makedoncite koristea eden lunarno-solaren kalendar od 12 meseci, koi bea sostaveni od 30 i 29 dena, so navleguvawe na eden dopolnitelen mesec, skoro sekoi tri godini. Nivnite godini po~nuvaa od esenta. Imiwata na mesecite bea slednite (pribli`no korespondiraat so julijanskite meseci):

Po okupiraweto na Egipet od Aleksandar i osnovaweto na dinastijata na Lagides, lunarno-solarniot kalendar se vmetna i vo ovaa dr`ava. Toj ne mo`e{e da se ignorirra tamu. Oficijalnite dokumenti po~naa da gi nosat dvata datuma, makedonskiot datum i datumot na Egipet. Dvete godini ne mo`ea da se sovpadnat, tie se trudea barem da postavat nekakvo sovpa|awe pome|u mesecite. Za `al, so golemiot broj dokumenti so dupli datumi, ne e mo`no da se sozdade edna precizna ideja za pravilata spored koi e napravena. Paralelno, po okupiraweto od Aleksandar, kalendarot i imiwata na makedonskite meseci se pro{iruvaat vo Mala Azija i vo Sirija. Malalas poka`uva deka Seleukus Nihator napravi dekret za da gi imponira vo Sirija imiwata na makedonskite meseci (bez somnenie vo oficijalnite akti). Eden natpis od 66 pred H. spomnuva pomalku probni vmetnuvawa, koga vo taa epoha lunarno-solarniot kalendar be{e s# u{te primenliv. No, po ekspanzijata na rimskiot kalendar, osobeno julijanskiot, malku po malku, se vmetnuva solarnata godina. Inaku, ima malku dokazi: Galenos de Pergames (vtori vek po H.) ni poka`uva sovr{ena transformacija. Se primenuva po~etokot na ~etiri meseci, dva na izedna~uvaweto na denot so no}ta: Dios (24 septemvri) i Artemisios (25 mart) i dva na maksimumot na denot i no}ta: Peririos (25 dekemvri) i Loos (24 juni). Od ova se gleda deka godinata zapo~nuvala na 24 septemvri ili podobro, na 23.

Nema soglasnost vo site regioni, vo vrska so po~etokot na godinata ili dol`inata na mesecite. Eden zna~aen dokument - za~uvan vo tri rakopisi, na Florence, na Leude i vo Vatican, tretiot poznat od pred kratko, blagodarenie na Kubitschek - poka`an na Hemerologion Florentinum, pretstavuva, zaedno so romanskiot kalendar, eden spisok od 16 provincijalni kalendari na gradovi od Mala Azija i Sirija, koi gi poka`uvaat imiwata na mesecite i brojot na denovite vo sekoj mesec. Gradovite i dr`avite se slednite: Rim, Aleksandrija, Tir, Provincija Arabija, Sidon, Heliopolis, Bitinija, Kepadokija, Gaza i drugi.