[TEDNI KNI[KI ZA SEKOE HENDIKEPIRANO DETE

So negovoto doa|awe po~na ograduvaweto na Zavodot, toa go finansira italjanskata humanitarna organizacija "GVC". No, rabotite ne odele onaka kako {to bilo predvideno. Spored planot, Zavodot trebalo celosno da se ogradi so `elezna mre`a visoka 2 metri, so cel da nema preskoknuvawa. Dosega ovaa ustanova e ogradena, od nejzinata predna strana so `elezna ograda, dodeka zadniot del e so mre`a. No, po s# izgleda deka sredstvata tolku dozvolile. Ograduvaweto se o~ekuva da zavr{i do krajot na mart ili pak toj datum }e se prolongira do maj. Prostoriite vo Zavodot se varosani, zameneti se skr{enite prozorci i toj po~na da nalikuva na objekt namenet za taa funkcija. Se planira da se priklu~at i vo toplifikacionata mre`a do septemvri. Bidej}i, imaat sopstveno parno grewe, defektite koi se slu~uvaat so starite parni kotli se ~esti, pa zatoa se pobarani novi. Koga imaat problemi so kotlite, kako i finansiite okolu nivnata popravka vo presret im izleguva Ministerstvo za trud i socijalna politika. Zavodot misli deka nema potreba da se vlo`uvaat tolku mnogu pari za popravka na starite kotli, tuku parite treba da se prenamenat za drugi raboti. Koga Toplifikacija }e go isklu~i parnoto, tie }e mo`at da go vklu~at sopstvenoto parno, bidej}i toa im e postojano potrebno na decata vo zimskiot period. Vo sklop na Zavodot, vo naselbata Dra~evo postoi Oddel za edukacija za rabotoosposobuvawe na mentalno-retardiranite deca. Vsu{nost, pred 36 godini Zavodot se nao|al tamu, a so negovoto preseluvawe na sega{nata lokacija, vo Dra~evo ostanale 7 hektari zemji{te i nekolku zgradi. Zemji{teto go koristat za odgleduvawe na zemjodelski kulturi, koi mu se potrebni na Zavodot. Zgradite koi ostanale tamu se pred raspa|awe i dokolu se najdat finansiski sredstva, edna od tie zgradi }e se prenameni vo ustanova, vo koja vo letniot period }e se zgri`uvaat deca bez roditeli. So ovoj proekt bi se prekinala dosega{nata praktika decata da se selat od Zavod vo Zavod, vo vnatre{nosta na dr`avava i tie pove}e da ne se ~uvstvuvaat zapostaveni. Za ovoj proekt potrebni se 20 000 gm. Se o~ekuva ovaa ideja da se realizira vo letniot period, ako ne }e ~ekaat na nekoj golem humanist i na nekoi podobri vremiwa. Direktorot na Zavodot, ispratil i pismo do direktorot na "Agencijata za obnova i razvoj na Makedonija", d-r Vasil Tupurkovski vo koe pobaral 5 milioni denari. Parite mu se potrebni za izgradba na {tali, farmi itn. Vo niv decata bi rabotele, a koga }e izlezat od Zavodot }e bidat osposobeni za rabota vo koja bilo {tala ili farma. Baraweto e odobreno od strana na g. Tupurkovski, no barem zasega parite nikade gi nema. Gospodinot Sebatoski ne znae kade e ko~nicata, vo koi firmi se parite, bidej}i sredstvata prvo treba da im se dadat nim, a potoa da se namenat na Zavodot. Ovoj Zavod go finansira Ministerstvoto za trud i socijalna politika i Ministerstvoto za obrazovanie. No, Sebatoski ne e mnogu zadovolen od Ministerstvoto za obrazovanie, zatoa {to toa gi dava samo platite za vrabotenite nastavnici i ne mu izleguva sekoga{ vo presret. Nasproti toa toj e mnogu zadovolen od Ministersvoto za trud i socijalna politika, a osobeno od negoviot prv ~ovek g. Bedredin Ibraimi. Da ne e toj, Sebatoski ne znae kako bi izlegol na kraj so problemite. Pred da dojde za direktor na ovaa institucija, decata nemale nikakov pribor za rabota. So negova pomo{ i vo sorabotka so edna pe~atnica od Makedonski Brod bile ispe~ateni tetratki, a direktorot pomognal i vo snabduvaweto so molivi, igra~ki, boi~ki i s# {to e potrebno za zabava na ovie deca.

So kakvi pre~ki vo svojot psihofizi~ki razvoj se soo~uvaat ovie deca, informacija pobaravme od defektologot i pomo{nik na direktorot Krste Petkovski. Toj ni pojasni deka ovie deca se so umeren stepen na mentalna retardicija. Tie ne mo`at da go sledat obrazovanieto vo redovnite u~ili{ta, pa se upatuvaat vo scecijalni institucii. Kaj nas, veli Petkovski, se upatuvaat pote{ki slu~ai. A vo ovoj Zavod tie mo`at da zavr{at osmo oddelenie. Odgovornite imaat izgotveno programa za mentalno-retardiranite deca, koja bila odobrena od Ministerstvoto za trud i socijalna politika, a vo koja nema nastavni edinici, tuku oblasti vo koi gi vklu~uvaat nivnite {titenici (decata). Decata se podeleni vo grupi, spored stepenot na retardiraniosta i vozrasta. Edukacijata zapo~nuva so predu~ili{na vozrast kade {to de~iwata gi u~at osnovnite raboti, a potoa se odi vo 1, 2, 3 i 4 nivo. Ovoj metod poka`uva golemi rezultati, taka {to tie preo|aat od ponisko vo povisoko nivo. Pri preo|aweto vo povisoko nivo se povtoruva istata materija, no poop{irno. Rabotoosposobuvaweto se sostoi od pove}e servisi podeleni spored polot. Za ma{kite ima metalski, drvodelski, servis za plastika i avtoservis, a za devoj~iwata doma{ni raboti: peglawe, gotvewe itn. De~iwata sami rabotat, no sekoga{ gi nabquduvaat nivnite nastavnici, bidej}i tie se retardirani i ne mo`at da se ostavat samite na sebesi, veli Petkovski.

Vo programata na defektologijata se predviduvaat i za{titni rabotilnici. Takvi otvorija nekolku pretprijatija, za da go izbegnat danokot. Ako tie vrabotat hendikepirani deca barem od 3- 4 kolku {to be{e slu~aj dosega, nema da pla}at danok na dr`avata. Vedna{ po zavr{uvaweto na zanaetot vo rabotilnicite, decata dobivaat uverenie od Zavodot deka se sposobni za rabota vo koe bilo pretprijatie, od takov karakter. So toa tie bi si obezbedile sopstvena egzistencija, no za `al, na{eto op{testvo ne se gri`i dovolno za toa. Spomenatite rabotilnici dolgo vreme ne funkcioniraa kako {to treba, no direktorot vetuva deka tie povtorno }e za`iveat i vo niv }e se izrabotuvaat predmeti koi }e gi kupuvaat na{ite pretprijatija. Zavodot namesto da gi kupuva potrebnite predmeti od Slovenija, kako {to be{e dosega, }e si gi proizveduva sam i taka de~iwata {to se tuka zgri`eni }e bidat od korist na op{testvoto. Sebatoski veli deka vo sekoja grupa }e ima po 5 de~iwa na vozrast od 15 do 18 godini, a za niv sekoj mesec na {tedna kni{ka }e stavam po 1000 denari. Za pet godini, t.e. 60 meseci tie }e imaat 60 000 denari, toa im e dovolno za tri godini od koga }e izlezat od Domot, }e pobaram Sobranieto da donese Zakon so koj }e se obvrzat firmite da gi kupuvaat na{ite proizvodi. Vo pogled na kulturno- zabavniot `ivot organizirale edna izlo`ba na tapiserii, koja ja posetile soprugata na Premierot, soprugata na Pretsedatelot na na{eto Sobranie i drugi vidni li~nosti. Za pretstavata organizirana od na{ite akteri, po povod novogodi{nite praznici, bile prinudeni da platat 5000 denari. Teatarot "Skrb i uteha" na ovie deca im ja podari pretstavata "Zajdi sonce".

EDEN RABOTEN DEN NA DECATA

Za toa kako izgleda eden raboten den na decata vo Zavodot porazgovaravme so Marjan Trajkoski edno od hendikepiranite deca. Toj ni ka`a deka po utrinskoto budewe i zavr{uvaweto na higienskite obvrski, odat na doru~ek. Sekoj znae na koja masi~ka si sedi i sam si go mesti priborot za jadewe. Po doru~ekot odat na u~ili{te, kade {to ima nekolu aktivnosti koi traat po 1 ~as, a mo`e i dva. Vo popladnevnite ~asovi odat vo Internatot kade {to se zabavuvaat, gledaat televizija itn. Marjan e zadovolen od odnosot na rakovoditelite kon niv.

APEL DO SITE HUMANITARNI ORGANIZACII

Pomo{ta koja{to Zavodot ja ima dobieno od tajvanskata Ambasada se sostoi od kompjuteri i igra~ki. So kompjuterite }e se opremi Upravata, a de~iwata }e nau~at na kompjuter da go napi{at svoeto ime. Vo sorabotka so Crveniot krst na Makedonija ovaa godina, }e organiziraat leten odmor za decata i vrabotenite vo poznatite turisti~kite centri. Sebatoski izrazuva golema blagodarnost na site humanitarni organizacii, koi pomognale so kakvi bilo sredstva za za`ivuvawe na Zavodot i upatuva apel do site onie koi ne go posetile Zavodot, da go posetat i da ja izrazat svojata humanost.