So noviot Zakon za grade`no zemji{te, osven dr`avata, prodava~i i kupuva~i na zemji{teto }e mo`at da bidat i individualni lica. Po Vtorata svetska vojna zemji{teto be{e nacionalizirano, {to zna~i deka samo dr`avata ima{e pravo na negova sopstvenost. I pokraj toa {to nacionaliziranoto zemji{te se nao|alo vo grade`en region, so nego ne mo`elo da se trguva. Mo`ele da se prodavaat samo nedvi`nosti, t.e. ona {to e izgradeno na zemji{teto. So predlo`enite promeni nacionaliziranoto zemji{te se dava na porane{niot sopstvenik, koj prethodno so dokumenti }e ja potvrdi sopstvenosta, a s# u{te ne bil obe{teten za taa zemja. So toa toj }e stane celosen sopstvenik na zemji{teto i }e mo`e da go prodava bez dr`avni intervencii. Na ovoj na~in se zgolemuva ulogata na porane{niot sopstvenik na neizgradenoto grade`no zemji{te i ne se ograni~uva pravoto na izgradba na objekt samo na edna parcela. Sopstvenikot }e ima prvenstveno pravo na koristewe na toa zemji{te spored odnapred utvrden urbanisti~ki plan. Vakvo pravo im se priznava i na potomcite, rodninite, posvoitelite na porane{niot sopstvenik, no pod uslov nim prethodno da ne im e re{eno stanbenoto pra{awe. Inaku, vo grade`noto zemji{te spa|at onie zemji{ta za koi postojat urbanisti~ki planovi, bez razlika dali na niv ima izgradeno nekoj objekt ili ne. Spored sega{niot Zakon, kako grade`no zemji{te se definira{e i zemji{teto vo grade`niot region i nacionaliziranoto. Vo noviot Zakon se predlaga ureduvaweto i upotrebata na grade`noto zemji{te da bide vo nadle`nost na op{tinite, a ne vo nadle`nost na Ministerstvoto za grade`ni{tvo i urbanizam, kako {to be{e dosega, dodeka visinata na komunaliite }e gi odreduva Vladata. Ako investitorot na sopstven tro{ok izvr{i ureduvawe na grade`noto zemji{te, {to ne e urbanizirano, vo noviot Zakon, toj }e bide osloboden od pla}awe nadomest za toj del od zemji{teto {to go finansiral. Izmenite se odnesuvaat i na prodol`uvawe na dozvolata za izgradba. Graditelot, namesto za 6 meseci da ja zapo~ne izgradbata kako {to e vo sega{niot Zakon, so noviot }e mo`e gradbata da ja odlo`i na dve godini. Dokolku ima nekoi pre~ki pr. bolest, invalidnost itn., toj rok }e se prodol`i. Danokot na dodadena vrednost, koj }e po~ne da se praktikuva od 1 april ovaa godina }e se odrazi i na negovata cena, koja pak }e zavisi i od mestopolo`bata. Ako se gradat potkrovja nema da se pla}a nadomestok za ureduvawe na grade`noto zemji{te. Vakvo ne{to bara i Svetskata banka za pouspe{no voveduvawe na privatnata sopstvenost, kaj nas. So ovie izmeni }e se zgolemi prilivot na devizni sredstva, a i individualcite }e mo`at da go prodavaat svoeto zemji{te i da kupuvaat drugo. Vaka e vo Evropskite zemji vo koi postoi i dr`avna i privatna sopstvenost. Vo Makedonija dolgo vreme edinstven sopstvenik na zeji{teto e dr`avata, taa go dava{e svoeto zemji{te na koristewe, no go zadr`uva{e pravo na sopstvenost. Ovie promeni se ~ekor napred kon pazarnata ekonomija.