MAR[ALOV PLAN ZA BALKANOT

Razgledajte go ova: Spored avtorite na novata studija objavena od Sovetot za me|unarodni odnosi "Promocija na odr`livi ekonomii na Balkanot", ako iznosot na me|unarodnata pomo{ se kalkulira kako procent na GNP (godi{en nacionalen proizvod) na dr`avite od regionot, me|unarodnata zaednica ve}e se obvrzala za mnogu pove}e, otkolku {to be{e vklu~enosta vo rekonstrukcijata na Evropa po Vtorata svetska vojna. Ova e re~isi zaprepastuva~ko!

Rabotata e vo toa {to Mar{aloviot plan vredi samo onolku kolku {to }e napravite od nego. Korisnicite na amerikanskata pomo{ od 13, 5 milijardi dolari pred polovina vek imaa demokratski i finansiski institucii {to be{e kako dogradba {to e od presudno zna~ewe.

Da go zememe primerot so Kosovo denes. Minata esen, Xoli Dikson, zamenik - pretstavnik na OON na Kosovo, re~e vo izve{tajot za Svetskata banka deka toj moral da zapo~ne so ne{to pomalku od nula, obiduvaj}i se da sozdade finansika infrastruktura: "Na Kosovo, kako vo knigata 'Alisa vo zemjata na ~udata' e potrebno da tr~ate s# pobrzo i pobrzo za da ostanete vo istoto mesto", veli toj. Kako dopolnenie na nadrealisti~kata priroda na negovata rabota, g. Dikson mora{e da kopa vo sopstvenite za{tedi za da go otvori Biroto na OON vo Pri{tina. Sredstvata veteni od Evropskata unija s# u{te ne bea realizirani taka {to toj samiot si se finansira{e, vku~uvaj}i go smestuvaweto, patnite tro{oci za negovata ekipa i mobilniot telefon od 1.000 dolari mese~no.

Ottoga{ navamu, rabotite ne se mnogu naprednati. Minata nedela be{e izvesteno deka Bernar Ku{ner, {ef na civilnata administracija na OON se nao|al re~isi vo o~ajuvawe poradi zastojot vo ekonomijata i politi~kiot haos na Kosovo. Ova ne e ne{to novo, iako g. Ku{ner izgleda deka e poblisku do podnesuvawe ostavka od koga i da e porano od dobivaweto na ovaa funkcija. [efot na Evropskata komisija Romano Prodi veti deka }e go stavi Balkanot pod "evropskiot pokriv", no s# do sega toa li~i na sosema nesoliden pokriv, bidej}i od nego te~e voda. Tokmu sega, na Balkanot ima druga nesre}a vo praveweto iluzii deka ne{to se slu~uva i brzo. Amerikanskoto javno mislewe i amerikanskiot Kongres }e imaat samo ograni~eno trpenie so voenite obvrski i barawata na finansiski sredstva vo otsustvo na pozitivni rezultati. Samozala`uvaweto isto taka }e gi zagor~uva odnosite pome|u SAD i Evropa koi se razvivaat vo novi nasoki, otkako Evropa bara pogolema agresivna uloga vo nadvore{nata politika vo transatlanskite odnosi. Prezemaj}i ja zada~ata za rekonstrukcija na Balkanot, Evropa mora da gi ispolni vetuvawata ili da rizikuva zaguba na strategiskite celi na mirot na Balkanot, kako i na kredibilitetot kako partner na SAD.

No, obvinuvawata za s# {to se slu~uva vrz evropskite birokrati ne e mnogu dobro. Vie mora da gledate i na politi~kite akcii na vladite na biv{a Jugoslavija, bidej}i tie ne bea optimisti~ki.

Problemot kako {to gledaat avtorite na studijata Stiven Ratner i Majkl B.G. Froman, vsu{nost, ne se parite. "Ona {to e kriti~no - toa se reformite", se veli vo izve{tajot. Za da dobijat prednost vo dobivaweto pomo{ od stranstvo - ili za da se nagradi toa na sopstvenata - na ovie dr`avi im treba `elba. Reformite ne mo`at da se nalo`at od stranstvo, no zavisat od oddelnite vladi koi sami }e napravat poagresivni ~ekori. Pred polovina vek, ne sekoja dr`ava koja go koriste{e Mar{aloviot plan, isto taka postapi mudro. Vo Britanija, najgolemiot korisnik, laburisti~kata Vlada rasipni~ki gi tro{i parite za subvencii na pretprijatijata vo dr`avna sopstvenost. Vo Germanija, privatnite bankari bea ostaveni da rakovodat od konzervativnata Vlada so fenomenalni rezultati.

Balkanskiot region treba daleku da odi. tokmu sega, toj pretstavuva eden vid most me|u evropa i Tretiot svet. da se potseti deka toj nekoga{ be{e najmoderen i najprosperiteten del od svetot na socijalizmot. Denes, ako ja soberete celata oblast, }e dobiete 53 milioni lu|e koi ostanale doma ili 14 % od celokupnata populacija vo Evropskata unija. Vsu{nost, tie raspolagaat so samo 1% od GNP na Evropskata unija. Vo Kosovo, GNP po glava e okolu 400 amerikanski dolari, kako najmnogu {to nekoj }e vi proceni. Vo relativno bogatata Hrvatska toa e okolu 4.500 amerikanski dolari.

Makroekonomskite preporaki prezentirani vo studijata na Sovetot, vklu~uvaat i kontrola vrz centralnite banki i stabilnost na cenite. Na mikroekonomsko nivo vladite treba da ja liberaliziraat regulacijata na privatniot sektor i da sozdadat mo`nosti za stranskite investitori - ne{to {to ostanuva neporeklivo povrzano so mo`nosta za zapirawe na vojnata.

Neekonomskite predizvici vklu~uvaat reformi vo zakonodavstvoto, izgradba na institucii i borba protiv korupcijata.

Dolgo i vo sekoj slu~aj isto{tuva~ko, kako {to e dolg ovoj spisok, e obezbeduvaweto na sorabotka preku granicite koe ostanuva esencijalno pra{awe. Trgovskite barieri i carinite treba da padnat. Sorabotkata vo razvojot na infrastrukturata, posebno odej}i od istok kon zapad, }e bide o~ajni~ka potreba. Za dr`avite koi go pominale svojot podobar del od ednodeceniskata borba me|u sebe, nitu edno od ovie nema da bide lesno. Me|utoa, dokolku se koristat iskustvata od Evropa vo periodot po Vtorata svetska vojna, toa ne e nevozmo`no. Pobliskite odnosi na sorabotka koi se razvija me|u biv{ite stari neprijateli, Germanija i Francija, go doka`uvaat tokmu toa.

Dali ne{to ili seto ova }e se slu~i vo otsustvo na amerikansko anga`irawe? Postoi dilema. Kako {to zabele`a gospodinot Ratber, eden od avtorite na studijata, "Postoi golemo somnevawe kon Balkanot od strana na Evropa. Tie sakaat Amerikancite da ostanat za da se osiguraat deka Evropejcite }e gi ispolnat vetuvawata". Izgleda deka toa be{e slu~aj vo prethodnite 50 godini i mo`ebi toa ne e tolku lo{a podelba, sekako na trudot.