Pove}eto gragani na Republika Makedonija ja kritikuvaat makedonskata Vlada, dodeka samo eden pomal broj veli da se po~eka so kritikite, bidej}i ovaa Vlada upravuva "samo edna godina". Velat deka bilo rano za kakvi bilo ocenki i deka }e treba da se po~eka u{te nekoja godina za da vidime {to ovaa Vlada mo`e da napravi za dobroto na Makedonija!

Jas veruvam deka koalicionata Vlada na Xaferi, Tupurkovski i Georgievski, za s# ona {to go ima postignato vo izminatiot period, zaslu`uva najgolemi pofalbi. Za da go potvrdam ova moe iska`uvawe, }e navedam nekolku primeri.

U{te od prviot den na svoeto vladeewe, Koalicijata gi pu{ti na sloboda najgolemite razbojnici vo dr`avata. Me|u niv ima{e ubijci, kako i trgovci so droga i oru`je, koi denes slobodno se {etaat niz Makedonija. Ovoj nastan e od istorisko zna~ewe za Makedonija i Makedoncite i zatoa }e treba da se praznuva sekoja godina kako nacionalen praznik.

Zamislete {to }e be{e ako ovie razbojnici ostanea zatvoreni pove}e godini. Na pazarot }e se pojave{e nedostig od droga i oru`je, so {to }e bea zagrozeni interesite na nacijata vo site oblasti na `iveewe. Koga nema droga, nema ni narkomani so {to bolnicite }e stradaa poradi nedostig od rabota i, verojatno, }e sledea otpu{tawa od raboti na mnogu medicinski lica. ]e se po~uvstvuva{e nedostig od oru`je, a toa zna~i pomalku voooru`eni grabe`i i ubistva i so toa pomalku rabota za policijata. Nedostigot od droga i oru`je ja namaluva smrtnosta i potrebata za pogrebni uslugi. Grobarite }e ostanea bez rabota, a Makedoncite }e se mno`ea kako nikoga{ porano i }e ja prenaselea Makedonija, a najverojatno i Severna Amerika i Avstralija.

So eden mudar poteg na Vladata, Makedonija be{e spasena od dlaboka op{testvena kriza i zatoa - da `ivee Vladata!

Ne treba{e da pomine dolgo vreme za da do`iveeme u{te pogolema radost! Vladata napravi istoriski poteg koga re{i da go prekine prijatelstvoto so Narodna Republika Kina, vo zamena za prijatelstvoto so mnogu posilniot i pozna~aen faktor vo svetskata politika koj se vika Republika Kina ili poto~no Tajvan. Vo NR Kina `iveat pove}e od edna milijarda lu|e, a vo Tajvan mnogu mnogu pomalku. I ovoj podatok ka`uva s#. Makedonskoto stopanstvo nikoga{ ne bi mo`elo da go zadovoli ogromniot kineski pazar, a tajvanskiot }e mo`e, bidej}i ima samo 22 milioni `iteli. Najva`noto e {to ne treba da se pla{ime od gosti. Makedonija bi bila vo mnogu lo{a sostojba koga sekoj Kinez od NR Kina bi re{il, barem edna{ vo `ivotot, da ni dojde na gosti. A Tajvancite }e pominat na redot za nekolku godini i kraj. Nema {to da mislime i da se zagri`uvame pove}e.

Vo posledno vreme se zboruva i za u{te edna promena vo nadvore{nata politika, sli~na na onaa "tajvanskata". Vladata }e pravela golemo prijatelstvo so maliot Kipar, namesto so golemata Turcija. Toa se vika mudrost! Kipar, so polovina milion Grci, }e ni pretstavuva golem pazar za izvoz na na{ite portokali i limoni, a pak Turcija so svoite 60 milioni }e bide pregolem zalak za na{eto stopanstvo.

Da ne go zaboravime i istoriskiot aspekt. Turcite 500 godini n# dr`ea porobeni i ne ni dozvoluvaa da mrdneme od Makedonija, dodeka Grcite ni go poka`aa patot kon site strani na svetot. Blagodarenie na Grcite, nie gi vidovme Polska, Romanija, a nekoi Avstralija i Amerika. Da ne n# isteraa Grcite od Ju`na Makedonija, }e si sedevme tamu dolu, vo Kostur ili Voden, prosti i nena{etani.

Turcite za 500 godini ni ostavija odvaj po nekoj zbor od turskiot ili od arapskiot jazik, a Grcite? Tie ni dadoa gr~ki imiwa i n# nau~ija da go zboruvame nivniot jazik, poubavo od makedonskiot. Kolku e ubavo nekoj da ti ja dade negovata kultura!?

Grcite bea i u{te se mnogu vnimatelni kon nas - ne ni dozvoluvaat da se vratime doma nedo{etani, nitu pak ni dozvoluvaat da zboruvame ili pi{uvame na na{iot prost "slovenski dijalekt". N# teraat da si zboruvame na nivniot! I najubavo od gr~ka strana e {to ne sakaat da se vikame Makedonci, tuku da si se vikame so nekoe ponovo i pomoderno ime. Na primer, da si se vikame Skopjani ili Fajromci! Zatoa da `ivee prijatelstvoto so Grcite od Kipar, Grcija ili od kade i da se.

Pak na doma{no pole!

Vladata ni go poskape benzinot, ima li ne{to poubavo od ova? Pove}e ne se vozime so kola kako porano, mnogu skapo ni stana i re{ivme da pe{a~ime. Zdrav `ivot `iveeme, a i vozduhot ne go zagaduvame! Navistina mnogu ubavo!

Najnovata radost be{e poskapuvaweto na strujata! I tuka zapo~navme da {tedime. Toa zna~i: pomalku televizija, poniska temperatura na doma{nite prostorii (velat bilo mnogu zdravo da spie{ na studeno), kapewe so studena voda (ili mnogu retko so topla) i taka natamu bez kraj. Zdravo telo ispolneto so zdrav duh!

A koga Koalicijata vetuva{e rabota za iljadnici lu|e, mnogu se ispla{ivme. Poveruvavme deka }e ni najdat rabota, a toa bi bilo stra{no, zar ne? Po tolku godini bez rabota, naedna{ da te vrabotat! No, najnovite vesti velat deka ne samo {to nema vrabotuvawe, tuku imalo i otpu{tawa. Toa e znak deka nema pove}e da rabotime. ]e `iveeme kako vo rajot - bez rabota!

Uspesite na makedonskata vlast se tolku brojni i golemi, taka {to ~ovek ne znae kade da zapo~ne i kade da zavr{i so nivnoto nabrojuvawe. I pokraj kratkiot period na vladeewe, makedonskata vlast poka`uva mnogu golemi i zna~ajni rezultati vo site oblasti. Zatoa veruvam deka e krajno vreme da si se povle~e i odmori od te{kata rabota. Ova {to go postigna dosega e dovolno i za slednite dve iljadi godini.

Ve~no blagodaren

Draga Redakcijo, povod za ova moe obra}awe e napisot "Novogodi{na sredba na gastarbajterite" vo Debar, vo organizacija na Zaednicata na islamiziranite Makedonci.

Me raduva faktot deka kone~no postoi i druga organizacija, formirana ba{ od isti lu|e od onaa porane{nata Republi~ka zaednica na kulturno-nau~ni manifestacii na Makedonci muslimani, skrateno RZ na KNM na MM, a sega preregistrirana vo Sojuz na Makedonci so islamska religija na Makedonija.

Edno e jasno, i dvete organizacii, programski opredeleni, }e rabotat na ista rabota odnosno, za kulturno i nacionalno osoznavawe na ovoj del od makedonskiot narod, koj s# u{te e del na edno snebiduvawe ili samouni{tuvawe na Makedonecot vo sopstvenata dr`ava, odnosno odnaroduvawe od sopstvenata nacija na religiozna osnova. U{te pove}e me raduva faktot deka na ovaa sredba, gospodinot \or|i Ilieski, pozdravuvaj}i ja ovaa sredba, im najavuva na na{ite lu|e deka }e otvori u~ili{ta na maj~in makedonski jazik nadvor od Republika Makedonija, no voedno me zagri`uva zo{to ba{ toj }e se zalaga za ova, koga direktno u~estvuva{e vo zatvoraweto na u~ili{teto "Mo{a Pijade" vo Centar @upa i so donesenata odluka, odnosno zadovoluvawe na barawata na roditelite, decata da se obrazuvaat na turski "maj~in jaik", odnarodi 69 deca. Neli se ~ini deka ova e "odete si, a jas so debeli dnevnici na dr`avni~ko nivo }e se zalagam za va{ite prava nadvor od Republikata".

Gospodine Ilievski, vie i gospodinot Novkovski napravivte takov sramen ~in vo odnos na nacionalnite ~uvstva i nacionalnite opredelbi na makedonskata nacija, voop{to, {to ne znam koja demokratska dr`ava bi ja opravdala ovaa va{a odluka za obrazuvawe na deca na maj~in "turski" jazik, iako se znae koe naselenie `ivee vo ovoj del koj ja pokriva va{ata odluka. Vo Centar @upa, da & bide pojasno na javnosta, so decenii nanazad, da ne re~eme vekovi, `iveat Makedonci so islamska religija. Ova naselenie, dodeka ne dojdovte vie so va{ite smeli demokratski odluki, se obrazuva{e na maj~in makedonski jazik, s# do prvi septemvri 1999 godina, koga ja donesovte odlukata, odnosno postapivte po barawata na odreden broj roditeli, jas bi gi narekol "jani~ari", koi baraa sopstvenite deca da gi odnarodat od li~ni i verski interesi. Pa, so pravo se pra{uvam dali ste Vie toj {to bi trebalo na ovie na{i gastarbajteri da im otvori u~ili{te na maj~in jazik, daleku od svoite ogni{ta. Nemojte da ni ja odzemete sre}ata da gi obrazuvame na{ite vnu~iwa ovde, pokraj nas, na na{iot maj~in makedonski jazik.

Podobro bi bilo gospodine Ilievski, Vie so Va{iot avtoritet, ako s# u{te go imate ({to ne veruvam), da se zalo`ite za revitalziacija na ovie pogon~iwa {to s# u{te gi imame, da gi vratime lu|eto na sopstvenite ogni{ta oti i vie samite vo tekstot spomnuvate "tu|inata pusta da ostane" odnosno, podobro e za edna prose~na makedonska plata da si kraj sopstvenoto ogni{te, otkolku za pet da si podaleku od najmiloto. Nie na pe~alba ne zaminuvame so pesna na ustata, tuku so pla~ i kamen na du{ata za{to Vie i nekoj kako Vas ne ni ovozmo`uvaat da go gledame rastot na na{ite deca, nivnata smea i nivniot pla~. Ste se zapra{ale li, kolku kadri od ova naselenie se vraboteni od porane{nata i od sega{nata vlast, a u{te pobolno e dali ste napravile spisok i dali imate soznanie kolku semejstva `iveat od socijalna pomo{. Ve pra{uvam vas, a imam pravo da ve pra{am za{to bevte na{ sogra|anin! So ogled na va{ite postapki {to gi napravite vo ovoj period od koga ste na vlast bi ve zamolil da prestanete da se gri`ite za nas i da n# ostavite sami na sebe.

Vo promenite {to gi nude{e novava vlast, edinstveno samo vie, va{iot prijatel Xevat \ulioski i va{ata sopruga ubavo se promenivte. Edniot kako potsekretar za osnovno obrazovanie, drugiot kako na~alnik na Op{ta uprava so sredno obrazovanie i va{ata ceneta sopruga kako direktor na Javni pati{ta za Debar. Ne znam dali toa }e dopre do Premierot za da vidi so kakvi reformatori ima rabota. I na krajot u{te edna{ bi ve zamolil da ne ste tolku golem du{egri`nik za nas, za{to va{ata `elba za otvorawe u~ili{ta nadvor od Republika Makedonija ja sfa}ame "samo vie odete si za nie nekolkumina da mo`eme da ja kantonizirame ovaa oblast oti pazarlakot ni e takov". So ogled na toa deka nekoj vo Zapadna Makedonija saka da zgasne imeto makedonsko, ova prethodnoto se potvrduva.

Za va{e dobro, ve molam koregirajte se vo odlukite {to gi nosite oti ne e vreme da povlekuvawe vakvi pogre{ni ~ekori, vo odnos na ova naselenie.