Delovi od najnovata kniga "Ideolo{kiot aktivizam nad Makedoncite pod Grcija" (10)

NAD MAKEDONCITE VO TOJ NOV POREDOK KPG STANA SEMO]EN GOSPODAR

Pi{uva: STOJAN KO^OV

  • Dali nie, kako narod, preku takvata opcija bevme intelektualno i voeno - politi~ki sposobni da go so~uvame teritorijalniot integritet na Makedonija pod Grcija i kompaktnosta na makedonskoto naselenie po Vtorata svetska vojna?
  • Koga golemite sili po delbata na sferi na vlijanie, stavot im be{e: “Politika na status kvo “. Koga me|unarodnite dr`avni granici na Grcija i Jugoslavija istovremeno po Vtorata svetska vojna stanaa i voeni granici na dvata tabora?
  • Dali so takvata strate{ka cel, na NOF i ne smeeja locirale vojnata (sprema izmislenoto scenario na “Pekol i izgorena zemja”) vo regionot koj na tu|incite im be{e kako glavna cel - etni~ki da go preuredat i da ja zakrepat grani~nata linija na `eleznata zavesa po me|u dvata tabora?
  • Ako vo istorijata nema “ako bilo”, ami ima “kako bilo”, toga{ i vo toa e nejzinata vrvna mudrost. No, vo ovaa analiza mo`ebi za onie “~uvarite” na “Istorijata za Egejcite”, koi u{te velat deka nema{e druga alternativa, ostana edno navistina seriozno i te{ko pra{awe: ”Ako bi bilo”. Dali ako, od demokratskite sili na Grcija, Gra|anskata vojna bi bila locirana vo drugi delovi na Grcija i, se razbira, da ja nema{e predhodnica na NOF rakovodena od KPM/KPJ, }e ja do`iveevme takvata masovnost (prinuda) i takvata katastrofa?

 

Pra{awata se tolku ~uvstvitelni i nabieni so emocii, pa duri i vo ovoj mig, koga }e pomislime da mu pristapime so eden konstruktiven stav kon tajnite na crnilata od minatoto, se soo~uvame so `estoka reakcija na odredeni ideolo{ki aktivisti, koi i den-denes se protiv sekakva korekcija na istorijata, izigruvaj}i veterani niz tu|i vojski grkonostalgi~ari (Vorjasovci ), a od sosema jasni celi, sega se deklariraa kako jugoslovenonostalgi~ari i samo tie znaat zo{to… Mo`ebi, site ovie protivre~nosti, najmnogu se dol`at na toa {to na{ata istorija, pi{uvana pod cenzurata na komiteti za arbitra`a so istoriskata vistina i po polovina vek ne smogna sili da gi otkrie korenite na zloto i mra~nite tajni na genocidot na{ i so toa bevme odvle~eni vo nekakva mistifikacija, odnosno cinizam, obmislen za isturkuvawe na faktite vo korist na dnevnata politika.

Od istorijata znaeme, deka site uspe{ni ili pogubni vojni, sekoj civiliziran narod, preku kriti~kiot sud na istorijata, ima dadeno istoriska ocena, pa vreme e i makedonskata istoriografija da go razre{i toj politi~ki rubikon za da ostavi pouka za idninata, bidej}i specifi~nata funkcija na istorijata e tokmu, istra`uvaweto na tie pri~ini. Ako zememe predvid deka nitu edna tema vo Grcija ne be{e tolku relevantna vo tekot na stoletieto i ostana tolku `iva, osven kako da se sotrat Makedoncite i prisvoi Makedonija. Nie - Makedoncite odamna treba{e da si gi izbri{eme iluziite, deka nekoj drug }e bide pove}e zainteresiran za nas i tokmu na toa se dol`i uspehot na elinizmot, na fenomenot na na{ite delbi, needinstvo i podani~kata svest. Dali na{ata strate{ka cel ja ima{e istata funkcija da stori s# za da ne se napu{ti pradedovoto ogni{te, oti toa pred svetot }e bide i kone~en dokument za nacionalen poraz. Svedo~eweta za nastanite vo tri i polgodi{nata Gra|anska vojna ni ja potvrduvaat starata vistina deka vojnata ne be{e nikakva slu~ajnost, deka ideolo{koto nasilstvo, brutalnite mobilizacii nad makedonskiot narod, koj dade s# od sebe, a za vozvrat da dobie smrt na svoite sinovi, dobi progonstvo i razurnuvawe na svoite ogni{ta, da ne mo`e, s# do den-denes, da im zapali sve}a na svoite sinovi i bra}a koi zaginaa. Pa zarem toa, ne e dobro smislena politi~ka akcija!?

"OLA GIA TON AGONA - OLA GIA TI NIKI!" (SE ZA BORBATA - SE ZA SLOBODATA!)

Dali vo tri i polgodi{nata vojna NOF ima{e svoja avtonomna programska cel ili evoluira{e spored interesite na tu|incite i zo{to? Prviot period, od 23 april 1945 godina koga be{e formirana i rakovodena od KPM/KPJ, do 21 noemvri 1946 godina, programskata cel & be{e: NOF da se bori za izvojuvawe na nacionalnite prava i pravoto na samoopredeluvawe na Makedoncite pod Grcija. Ova e period koga dejstvuva{e nadvor i nezavisno od KPG i be{e rakovodena od KPM/KPJ (vidi: Kirjazovski 1995/10). Nema somnenie deka optimalnata strate{ka cel na NOF (KPM/KPJ) be{e da gi opfati totalno site Makedonci pod Grcija i da gi stavi vo funkcija na senarodniot front za realizacija na programskata cel. No, se postavuva pra{aweto: Ako takvata strate{ka cel ja prifativme kako gri`a od KPM/KPJ, toga{, zo{to samo za nepolni tri meseci, ovie najvisoki tela na Jugoslavija bea protiv parolata: ”Da go svrtime oru`jeto kon Solun”, odnosno: ”Na Solun, ne na Sremskiot front!”? Tie makedonski vojnici bea nemilosrdno kazneti i likvidirani. Toa go napravija protiv sopstvenata armija “Titova”, znaej}i gi posledicite od podelbata na sferi, a sega po tri meseci, od koj interes go pravea kon Makedoncite pod Grcija?

Ete zo{to e apsurd vo istorijata, koga od edna se odi vo druga krajnost i zatoa e pove}e od jasno, deka formiraweto na NOF, be{e u{te edna NOVA BALKANSKA ZABLUDA. Taka izbranata elita na NOF, navistina u{te vo po~etokot ostvari zavidni rezultati, a toa govori deka kaj makedonskiot ~ovek be{e dopreno iskonskoto nacionalno ~uvstvo. Vo toj period, do 21.11.1946 godina, vo NOF, spored nepotpolni podatoci bea organizirani: 5 okru`ni, 10 okoliski, 3 gradski i 32 reonski rakovodstva so 120 profesionalni kadri na NOF, AF@ i NOMS. Na celata teritorija na Egejska Makedonija bea organizirani 220 sela, funkcioniraa nad 170 selski i gradski organizacii, vo koi ~lenuvaa 4.823 mladinci i mladinki vo NOMS i 2.201 Makedonki i Vlainki vo AF@. Vo podra~jeto na Vi~o, vo avgust dejstvuvaa nad 100 borci, vo Centralna i Zapadna Makedonija dejstvuvaa okolu 500 makedonski partizani na NOF. Tie bea rasporedeni na Kajmak~alan - 200, na Pajko - 80, na Vi~o -130 i na Gramos - 80. Makedonskite partizani bea oformeni vo grupi od po 10-15 i vo odredi do po 40-50 borci. Pokrupna formacija be{e formirana samo vo Vodensko do bataljon (Kirjazovski 1985/143).

Ova poka`uva, deka ve}e e stvoreno lokalnoto `ari{te na idnata vojna, no dali elitata na NOF, kako makedonski faktor, mo`e{e da se nosi so barawata i celite na senarodnoto nacionalno osloboditelno dvi`ewe za obedineta Makedonija? ]e mo`e{e li makedonskiot subjektiven faktor, sega po Vtorata svetska vojna, da se soo~i so mnogute slo`ni problemi, {to gi sozdavaa vnatre{nite i nadvore{nite faktori?

]e be{e li vo sostojba da gi proceni nivnite sili, strate{kite interesi i planovi i vrz osnova na toa da ja gradi svojata politika, strategija i taktika? No, se postavuva pra{aweto: Zo{to KPM/KPJ go ohrabruva{e s# podlabokoto voeno anga`irawe na NOF vo Grcija, koga znae{e deka vo toj period be{e sklu~en dogovorot vo Barkiza i so taa spogodba levite sili & ja imaa predadeno vlasta na desnicata i koga se znae{e i Moskovskiot dogovor me|u Stalin i ^er~il vo oktomvri 1944 godina, deka Grcija podpadna pod sferata na vlijanie na Velika Britanija i SAD? Nie Makedoncite, mo`ebi ne znaevme za postoeweto na politika na “status kvo”, no kako mo`ele da ne znaat KPM, KPJ i KPG? No, od druga strana, za~uduva izjavata na mar{alot Tito, dadena vo Moskva za “Wujork tajms” vo koja veli: ”…Ako Makedoncite od gr~kite oblasti izrazat `elba da se obedinat so drugite Makedonci od Jugoslavija, }e gi po~ituvame nivnite `elbi…”. No, kako da se protolkuva ovaa izjava koga samiot Tito na sredbata na 15 septemvri 1944 godina vo Belgrad, me|u nego i Sterios Anastasijadis (~len na PB na CK na KPG) , Tito go iznese sledniot stav: “Jugoslavija nema nikakvi pretenzii kon gr~ka Makedonija i celata kampawa (okolu obedinuvaweto) nema ni{to zaedni~ko so negovoto mislewe...Mo`ete da mu soop{tite na gr~kiot narod deka toj nema nikakvi pretenzii za gr~ka Makedonija. Pra{awata za granicite se me|unarodni i ne treba da se brza so postavuvaweto na toa pra{awe"?!

A eve {to za ova veli istori~arot d-r Ivan Katarxiev vo svojot feqton vo “N.M." od 1.10. 1994 g.: “Makedonskoto nacionalno dvi`ewe i teritorijalniot integritet - GRE[KI VO POSTAPKATA ZA OBEDINUVAWETO": "Sosema nerealno be{e da se bara obedinuvawe na drugite delovi na Makedonija vo ramkite na Jugoslavija, a vardarskiot del da se proglasuva za piemont na obedinuvaweto. Vo NOB postojano e prisutno pra{aweto za obedinuvaweto, no dali poradi otporot, pred s#, od Anglija mo`elo da se napravi ne{te pove}e od toa {to e napraveno"?

Vo ova katastrofalno scenario, zloto da bide pogolemo, sega makedonskiot ~ovek pod Grcija, od ideolo{kite aktivisti na senarodniot front e predupreduvan: ”Ako ne si so nas, ti si fa{ist i protiv nas"! Vo toj maten vremenski period se prepletoa novite i starite termini i doa|aa vo sudir i nejasnotii. Tuka bea i konfuzniite okolu obedinuvaweto na Makedonija, balkanska federacija, konfederacija, avtonomija i na kraj za secesija itn. Sekako site tie kontradikcii ne bea samo akademski i terminolo{ki, zo{to protivnoto tolkuvawe ne be{e pra{awe na vistinata, tuku politi~ko sredstvo za {pekulirawe ili za~uvuvawe na ideolo{kata aktivnost. Argumentite bea izli{ni pred takvata ideolo{ka brutalnost na tugincite. Lozinkata “Lesno }e bide…” i navistina se slu~i so nas - Makedoncite koga preku agitacijata na NOF, ni se vnese kako sopstven mit za voenata sigurnost i toa isklu~ivo bez verbalnite vetuvawa i uporno neprifa}awe na realnosta na migot vo koj `iveevme. Ete zo{to na proektantite na genocidot im uspea strategijata ”}e bide lesno so nas Makedoncite”. Po ova, vo pohod protiv Makedoncite, so najgolema `estokost bea anga`irani najcrnite oru`eni bandi i celokupniot desni~arski pe~at i drugite sredstva za informirawe. Gr~kite obvinitelstva i istra`nite organi gi obvinuvaat Makedoncite, deka tie bile banditi, predavnici, avanturisti, secionisti i kripto - fa{isti. Gr~kata Vlada nastojuva potfatot na NOF, AF@ i NOMS da go ozakoni so cel da gi uni{ti Makedoncite, kako fizi~ki, taka i duhovno da gi degradira preku donesenite zakoni: 4124/45; 753/45; 453/45; 43/45; TOD/45; Dekretot G/46 I drugi. No, kako {to se gleda, site ovie zakoni se doneseni pred da po~ne Gra|anskata vojna (31.03.1946 godina e po~etok na Vojnata).

(Prodol`uva)