LEGENDATA ZA TUTUNOT I PU[EWETO

Pred pove}e od 200 godini, ~ovekot po~nal da go pu{i tutunot. Evropejcite, na amerikanskite Indijanci im go donele porokot - alkoholizam, a tie za vozvrat, na Evropejcite, im go poklonile tutunot. Soborcite na golemiot moreplovec Magelan go prenele tutunot od Kuba, kade {to starosedelcite gi vitkale suvite listovi na tutun, go pu{ele, vdi{uvaj}i go ~adot.

Na sli~en na~in, tutunot se upotrebuval i vo Evropa. Obi~ajot na pu{ewe lule vo Anglija go donel istra`uva~ot T. Hariot vo vtorata polovina na XVI vek, po vra}aweto od ekspedicijata od Severna Amerika. Toj, od Indijancite go nau~il pu{eweto i do krajot na svojot `ivot bil strasen pu{a~ na lule. Umrel od rak na dolnata usna.

Vo 1761 godina, vo Anglija bile evidentirani prvite zaboleni od rak na nosnata {uplina, kako posledica na dolgotrajno i preterano "{mrkawe" na tutun.

Vo SAD, "xvakaweto" na tutunot, bilo popularno s# do XIX vek, koga se pojavile mastikata i cigarata koi{to go potisnale takviot na~in na upotreba na tutun.

Francuskiot pratenik @an Nikot, ja vovel upotrebata na tutunot vo Francija vo prvata polovina na XIX vek. Podocna, glavnata sostojka na tutunot bila nare~ena po imeto na Nikot, "nikotin". "[mrkaweto" tutun vo Francija go vovela kralicata Katarina Medi~i, koe{to posebno bilo voobi~aeno kaj `enite, vojnicite i mornarite. Vo sredinata na XIX vek, Napoleonovite vojnici, pu{eweto na cigari go prenele od Egipet vo Evropa.

Doktor Pavi~ ja spomnuva "lekovitosta" na tutunot. Sirupot koj se sostoi od tutun, med i ocet le~i epilepsija i astma. No, sepak, upotrebata na tutun pove}e {teti, otkolku {to koristi.

Istra`uvawata za pu{eweto vo 1957 godina, dobile nau~na osnova koga amerikanskite istra`uva~i doka`ale deka od tutunot pri pu{eweto nastanuvaat kancerogeni materii koi{to predizvikuvaat rak. Amerikanskiot komitet za borba protiv pu{eweto "Advisory Comitette on smokong and health", vo 1964 godina, izdal op{iren izve{taj za {tetnoto deluvawe na pu{eweto na ~ovekoviot organizam. Od toga{, se sproveduva intezivna akcija protiv pu{eweto vo Amerika i drugite zemji.

Pu{a~ot ima svoi pri~ini poradi koi pu{i i pokraj toa {to tie ne se vo soglasnost so interesite na negovoto zdravje. Cigarata na po~etok e qubopitnost, potoa e samopotvrduvawe i na kraj zavisnost.

Pu{eweto e predmet na mnogu istra`uvawa, predizvikuva interes kaj mnogu lekari, psiholozi, psihijatri, sociolozi i pedagozi, ~ii krajni rezultati i pokraj negovata {tetnost, poka`uva deka nikotinot deluva nadraznuva~ki, no i smiruva~ki.

Na ova pra{awe, medicinskite ispituvawa u{te odamna dale relativen odgovor: vozrasnite pu{at delumno poradi psihosocijalni motivi (za da go namalat stravot, nespokojstvoto i stresot), psihosomatskite motivi (za da gi ubla`at bolkite, da go namalat ~uvstvoto na nesigurnost). Sociolozite, pak, ja potvrduvaat op{testvenata funkcija na cigarata, lu|eto pu{at od potrebata da razmenat ne{to so drugite.

Pri~inite za {irokata rasprostranetost na pu{eweto me|u mladite se mnogu razli~ni. Tie naj~esto po~nuvaat da pu{at, pred s#, za da gi imitiraat prijatelite ili roditelite, poradi emancipacija, odnosno osloboduvawe od zavisnosta od postarite, a ponekoga{ i poradi nezdovolstvo od uslovite na `ivot. Ne treba da se zaboravi i ulogata na semejstvoto, bidej}i naj~esto primerot na roditelite ima re{ava~ka uloga.

Spored stepenot na efektite na opasnosta, pove}e o{tetuvawa trpi zdravjeto na organizmot na mladite lu|e, koj s# u{te e vo razvoj, otkolku organizmot na vozrasnite. Psihofizi~koto formirawe kaj mladite lu|e s# u{te ne e vo potpolnost zavr{eno, pa sostojkite na tutunot se nametnuvaat na normalnite fiziolo{ki procesi na razvoj, go popre~uvaat, o{tetuvaat i unazaduvaat, pa zatoa pu{eweto, so sigurnost e {tetno za mladite. Pu{eweto go usporuva i go popre~uva pubertetot, go usporuva telesniot razvoj, a kaj devoj~iwata vlijae vo ramnote`ata na menstrualniot ciklus. Kaj vozrasnite, pu{eweto postepeno ja smaluva sposobnosta na postoe~kite belodrobni meur~iwa - alveoli, dodeka kaj mladite go usporuva sozdavaweto na novi alveoli, koi{to se razvivaat samo do 20-ta godina. Ko`ata na liceto na pu{a~ite stanuva svisnata, `oltenikava, mlitava i zbr~kana. Kosata se isten~uva, go gubi sjajot, stanuva kr{liva, a kaj ma`ite ~esto opa|a. O~ite ~estopati se crveni od postojanoto vlijanie na ~adot, kapacite stanuvaat crvenkasti, zbr~kani, ponekoga{ nate~eni, kako i sluzoko`ata na o~ite. Vidot mo`e da oslabi , bidej}i nikotinot predizvikuva gr~ewe na o~nite arterii. Zabite kaj pu{a~ite stanuvaat `olti, bidej}i na niv se talo`i produkt od sogoruvawe na tutunot. Pu{eweto pridonesuva pobrzo {irewe na kariesot, o{tetuvawe na gle|ta, kako i postojano neprijaten zdiv.