Crkovnoto gledi{te za razvodot na brakot [TO BOG SOEDINIL, ^OVEK DA NE RAZDELUVA Pi{uva: Marina STAMENKOVA
B rakot vo crkovnoto bra~no podra~je e sveta tajna i negovata svetost nema pravo da ja naru{uva nitu eden od sopru`nicite ma`ot ili `enata ili koj bilo od strana. Vo crkvata institucijata Crkoven sud koja e ovlastena za taa oblast mo`e da go poni{ti ili razven~a brakot dokolku utvrdi realni mo`nosti i opravdani pri~ini za takvo ne{to. Bidej}i, svetata pravoslavna crkva sugerira na ostanuvawe vo brak do krajot na `ivotot edna od pri~inite, koja doveduva do poni{tuvawe na toj brak e telesnata smrt na eden od sopru`nicite so koja avtomatski brakot prestanuva da postoi bez da se sproveduva sudski proces. Isto taka crkvata mo`e da go razven~a brakot dokolku eden od sopru`nicite is~ezne i za podolgo vreme se vodi kako takov vo nekoi elementarni nepogodi (zemjotresi, poplavi i sl.).Druga pri~ina za razven~uvawe ili poni{tuvawe na brakot e prifa}aweto na mona{kiot zavet na eden od sopru`nicite ili pak prifa}awe na povisok episkopski ili vladi~ki ~in. Vo toj slu~aj, brakot prestanuva da postoi so primawe na mona{kiot ~in i primaweto na blagoslov od nadle`niot arhijerej, no so zadol`itelna prethodna soglasnost na soprugata. Vo slu~aj na zamona{uvawe na dvajcata sopru`nici, tie zadol`itelno se razdeluvaat vo razli~ni eparhii. Dokolku eden od bra~nite drugari izvr{i prequba i so toa ja naru{i svetosta na brakot, Crkovniot sud go poni{tuva toj brak po barawe na eden od sopru`nicite i vo toj slu~aj na prestapnikot mo`e i da mu se zabrani mo`nosta da sklu~i vtor brak. Pri~ini koi ~estopati doveduvaat do poni{tuvawe na brakot se i projavenite netrpelivosti pome|u sopru`nicite, kako {to se zagrozuvaweto na `ivotot na edniot od niv ili pak mo`nosta od prenesuvawe na zarazni bolesti vo koj slu~aj povtorno takvata mo`nost se razgleduva od nadle`niot crkoven organ- Crkovniot sud, koj ima pravo da go poni{ti brakot, a duri i da obvini za nekoi postapki. Gra|anskoto bra~no podra~je mo`e da go razvede brakot spored svoite zakoni i prava, no crkvata mo`e i da ne se slo`i so toa i dokolku po izvr{enite ispituvawa utvrdi deka toj brak mo`e da prodol`i nema da go poni{ti. Pravoslavnata crkva dozvoluva so Bo`ji blagoslov da se sklopat najmnogu do tri braka po koj bilo prifatliv osnov za poni{tuvawe na prethodnite, me|utoa ~etvrtiot brak ne go dozvoluva vo nikoj slu~aj. Mnogumina od bra~nite partneri pri razvodot na brakot po gra|anski pat i ne znaat deka takviot brak, dokolku sakaat, mo`e da se razvede i crkovno, bidej}i ne mo`e da se sklopi vtor brak ako prethodniot ne se poni{ti i pri stapuvawe vo brak zadol`itelno se pra{uvaat i dvajcata sopru`nici dali prethodno bile ven~ani. Vo Svetoto pismo pi{uva: "{to Bog soedinil, ~ovek da ne razdeluva" i vo toj pogled crkvata nastojuva vo sekoj slu~aj da se iskoristat site potencijalni mo`nosti brakot da opstoi, me|utoa razdeluvaweto na brakot e sepak ~ove~ka volja, bidej}i Bog gi soedinuva telesno i duhovno i vo taa smisla crkvata so golema gri`a nastojuva bra~nata zaednica da egzistira do krajot na `ivotot. |
|