Zapis

SONUVA^ NA ZASOLNATI SONCA

Mile MANEVSKI

Ne. Toj ne e Radovan Pavlovski. Toj nema poema kako nego. Ne mu se vika nitu SINOT NA SONCETO. Ne e moderen makedonski poet. Ne e Radovanov vrsnik. Okolu dve decenii e pomlad od nego. Ne pi{uva poezija, a samiot e tolku blizu do poezijata. Sudbinski. Od presilna qubov kon rodnoto - dedovoto, tatkovoto. Pirinskoto. Makedonskoto. Svetskoto. ^ovek so golema samopo~it. So mnogu doblesti. So nepresu{ni sni. Neprekinlivo sonuva Makedonija sevezden da zra~i dobrini, da privlekuva, da pottiknuva.

Bezumnata qubov kon majkovinata ja potvrduva bez nikakva tu|a raska vo o~ite i du{ata. Sekomu mu tvrdi deka e potomok na Aleksandar Makedonski. Tretiot. Velikiot. Edinstveniot vistinski osvojuva~ na svetot. Taka mu velela krvta {to si ja naslu{nuval dolgo. U{te kako mom~e koe se iska~uvalo do El Tepe i site drugi vrvoj na Pirin, posakuvaj}i da nabere edelvajsi. Bezglasni nevestinski tanteli. Nim im prilegaat edelvajsovite beli cvet~iwa. Tamu go dovikuval pogledot od o~ite na zaspanite samovili. Nivnata proyirna snaga. Tainstveniot samovilski jazik na ezercata.

Kako vrzan ma` v nedogledni horizonti od Pirin, mnogu daleku odovde, go inspirira makedonskata planina, ~inam kraj Melburn, Avstralija. Na nejzini poli, kamewata se trkalaat ugore! Duri i pulsot vertikalno gi meri `ivotnite prekr{uvawa na soncata me~taeni.

Aleksandrovskoto poteklo ne go potkrepuva nitu so odgatnati zapisi na nekoi stari pergamenti, nitu so negoviot rodoslov. Ne saka da se isto{tuva so taa nepotrebnost. Damarite mu go ka`ale potekloto. Ako samiot e tolku uveren Aleksandrov potomok, sekako mo`e i svetot slobodno da mu veruva vo taa negova ma|epsanost. Hristijanin e u{te od dnite na sveti Pavle me|u Makedoncite vo grat~eto Filipi. Dostoinstveno si go dovarduva bitieto. Ne dal i ne dava nikoj da mu ja smeni krvta, mislata, srceto.

Toj e drvodelec kako Isus Hristos. Taka qubi da si ja ka`uva rabotata {to najdobro si ja znae. Zanaetot od koj{to `ivee skromno i daleku. Vo Melburn. Avstralija. So prekr{ena treta decenija od tamo{niot `ivot. Vo novo ogni{te. So gradina cvetna. So dvor kade zatalkuva pijan Aborixin {to ne si odi dodeka ne se naspie. Nikoj ne mo`e da go razbudi od gradite na negovata pratatkovina. Orevovi korewa ima toj negov sevezdenski son.

Ogni{teto na na{inecov e porazli~no od roditelskoto, na padinite na Pirin. Sudbinata mu prore~e toj da ja razmno`uva Makedonija preku vozvi{eniot Pirin i zemjata kontinent Avstralija, duri do Kolumbija. Angelot na Kolumbo. Se zdru`ija Makedonija i Kolumbija. @ena mu e od tamu. Taa mu rodi dve }erki. Vo nivnite veni e~at mali i golemi branovi {panska i makedonska krv. O, kakvi moriwa vo tie dve ubavici! Vino`ita {to se prelevaat tu vo Kolumbija, tu vo Makedonija so nezgasliv ritam. Povozrasnata e so fakultetska diploma. Pomalata postepeno, po nekolku godini, }e po~ne da & se dobli`uva vo obrazovanieto. Kade }e prodol`i nivnata sre}a? Idninata toa neka si go ka`e.

Umetni~koto zra~ewe na oblagorodenoto drvo gi dobli`i na{ite svetovi. Melburn i Skopje si podadoa raka. Se zapoznavme sred {epotot na makedonskite rezbi, o`iveani vo katnata sala na Domot na Armijata. Ne go krie{e negoviot voshit od preleaniot tvore~ki zanes na na{ite kopani~ari i sovremeni makedonski umetnici.

Zdogleda rezba so rasplakano sonce. Mu gi nema site zraci. Ovde. Tokmu ovde. Vo Makedonijava. Se rasplaka i toj. Ona {to go prozbore, }e go ka`eme najposle.

Na{iot poznajnik ne qubi da se pi{uva za nego. Toj e obi~no makedonsko belutra~e, strkalano nekade vo beskrajot. Otkornatik e {to sonuva da se vrati vo negovata zemja. So tolku dobra misla ja pravi ovaa poseta.

Ako op{testvoto ponudi cvrsti garancii, pravni i finansiski regulativi va`ni za obezbeduvawe, solidna egzistencija, sekoj bi go sledel mojot primer. Vra}aweto. "Opstojuvaweto, tuka, na ovie iskonski prostori", veli Vasko Tilev. Sekoj na{ otkornatik od rodniot kraj. Sekoj sonarodnik bi vlo`il golemi sredstva vo nekoj biznis, pred s#, trgovija, proizvodstvo. Me|utoa, pod eden uslov, dr`avata da mu garantira dano~ni i carinski olesnuvawa vo prvite nekolku godini i siguren otkup na negovite proizvodi. Samo taka ~ovek }e re{i ovde da si razvie nekoe proizvodstvo {to ne samo nego, tuku i drugi mladi kadri od razli~ni strukturi }e gi zadr`i na rodnata grada.

Sekoe grut~e e zemja. Seka kapka e voda. Sekoj zrak e sonce. Taka gi sogleduva Vasko. Toj na avstraliskite prostori sonuval stari zraci zbrani na edno mesto. Zo{to sega mu gi nema? Koj, zo{to i kade gi zasolnal?!

"Me biva i sam }e si izrezbam sonce so {esnaeset zraci", veli Vasko. Toa nikoj ne mo`e da mi go odzeme. ]e si go vardam doma, vo gradive, vo du{ava. Nekomu mo`am i da mu go podaram. Treba samo da bide moj ~ovek. Istomislenik. Dostoinstven na{inec za po~it na pokolenijata. Po ova, seknaa solzite. Na negovoto lice bolsna nasmevka.