SO VEV^ANSKA MISTRIJA PO BELIOT SVET

ev~anci prvo go osvoija svetot so nivnoto pe~albarstvo i so fasadite izraboteni od nivnite majstorski race, a zalepeni na mnogu ku}i na celiot evropski kontinent. Potoa ja razbranuvaa javnosta od jugoslovenskata federacija so vo|eto od nadaleku poznatite vev~anski izvori. Pred toa si ja branea bolnicata. Ne im ja davaa na stru`ani. Ovde{nive lu|e ne go davaat svoeto ni za `iva glava. Potem si napravija dr`ava (der`ava, kako {to velat tie) so svoj paso{ i so svoj "li~nik" (za neupatenite: vev~anska pari~na edinica), pa Republika, a so novata teritorijalna podelba na Republika Makedonija na vev~anci kone~no navistina im se ispolni pove}edeceniskata `elba - Vev~ani si go vrati nekoga{niot status na Op{tina.

Sekoe leto Gospodovo Starata Nova godina ja do~ekuvaat so poinakvi surati, ama i so surovata pra~ka i so ritualite koi treba da go pottiknat beri}etot vo novata godina. Vev~anskite vasili~ari dva dena go vrtat seloto so igrite na Dionis sozdavaj}i go bezredieto koe }e rodi red i plodnost. Ama za Vasilica tie ne gi zaboravaat nitu aktuelnite vlastodr{ci. Sekoga{ znaat i umeat da si poigraat so nivnite slabosti i so nivnite gafovi. I so oktopodot, i so TAT, i so tajvanskata milijarda na Cile. Za vreme na ovie vev~anski vasili~arski igri se postavuva carina na vlezot od seloto. Na patot otkaj Struga. Onie {to imaat vev~anski paso{ mo`at slobodno da pominat. Tie {to nemaat mora da platat carina. I patarina. I vodarina i {to u{te ne.

Vo Vev~ani se vleguva od tri strani. I otkaj patot za Debar, i od sosednoto Podgorci i od drugata strana kade se nao|a seloto Oktisi. Tri pati{ta, tri zmii gi se~at vev~anskite sinori. Toa ka`uva deka ovie lu|e se navistina gostoprimlivi. Znaat da gi pre~ekaat gostite koi doa|aat vo nivniot vilaet. A mo`ebi ka`uva i drugo. Mo`ebi ka`uva deka vev~anci mesto ne gi dr`i, pa sekoga{ moraat da go napu{taat rodnoto ogni{te i da odat na pe~alba tamu nekade vo beliot svet so mistrijata v raka. Ama i tamu mesto ne gi dr`i. Gi vika diviot tatne` na bistrata izvorska voda da se vratat. I se vra}aat. I ne samo majstorite, ami i onie {to mnogu odamna vo edno budalo vreme se iselile od Vev~ani. Nema vev~anec {to se iselil od Vev~ani koj ne doa|a barem edna{ mese~no da go vdi{e rodniot planinski ~ist vozduh. I da si pomuabeti malku so rodninite i prijatelite so arhai~nite i ubavi vev~anski zborovi. A, koga ve}e zboruvame za nivniot govor, e tuka vev~anci se malku tersene narod. Kaj i da pojdat si zboruvaat na svojot dijalekt. Gajle nemaat dali nekoj }e gi razbere ili ne. Velat - neka u~at lu|eto kako se zboruva pravilno makedonski.

Vev~anci si imaat svoe osnovno u~ili{te, bolnica, op{tinska zgrada, svoja policija (pardon, policiska stanica), svoe Pretprijatie za (pri)gradski prevoz ("Sprija"), svoe Komunalno pretprijatie ("Eremija"), svoja voda i svoi izvori, svoi vodenici i vodeni~ki kamewa, svoe pole i planina, crkvi i manastiri, du}ani i kafeani, svoi sokaci i svoi pati{ta. I svoi sinori za koi velat deka im gi premestile i taka im zele par~e od vev~anskata zemja. I u{te velat deka koga toga{ nivnoto pak }e si go vratat, deka pak }e si dojde na svoeto.

Na vev~anci navistina ne im pre~i snegot. Si gi gazat edno - edno sokacite. A na prolet }e izlezat pak od seloto. ]e otidat da gi beleat ku}ite vo beliot svet. So fangla i so mistrija v raka.