"Arna" uspe{no go realizira i vtoriot proekt

"@ENATA VO SVETOT NA BIZNISOT"

Pi{uva: Mileva LAZOVA

  • Vo ramkite na ovoj Proekt, vo hotelot "Drim" vo Struga, be{e ostvaren dvodneven trening za ohrabruvawe na `enite za ekonomska nezavisnost i polova ramnopravnost
  • Celta na Proektot be{e da ja pottikne `enata da razmisluva za sebe, da se fokusira na toa {to e taa, da gi preispita sopstvenite mo`nosti preku samoanaliza i ednostavno da se odlu~i da go napravi prviot ~ekor, a toa e da zapo~ne da planira ideja koja{to potoa }e ja razviva vo sopstven biznis

Asocijacijata na `eni - pretpriema~i "Arna", e nevladina, nepartiska i neprofitabilna organizacija, ~ija osnovna cel e ostvaruvawe na interesite na `eni - potencijalni pretpriema~i i obedinuvawe i sorabotka me|u `enite - pretpriema~i vo R. Makedonija. No, "Arna" ima i po{iroki aspiracii vo odnos na ova obedinuvawe na `enite - pretpriema~i, odnosno sorabotuvawe so drugi organizacii nadvor od Makedonija (na primer, na Brioni imalo sredba na koja bile prisutni Asocijacijata na `eni - pretpriema~i od Hrvatska, Makedonija i drugi zemji). Za ostvaruvawe na osnovnite celi, "Arna" pred sebe postavuva pove}e zada~i, inicirawe i sozdavawe atmosfera, podobri uslovi za razvoj na pretpriemni{tvoto pome|u `enite vo Makedonija. Posebno vnimanie se posvetuva na organizirawe edukativni seminari, tribini, kursevi za potencijalni i postojni pretpriema~i, izrabotka na proekti i delovni planovi.

Pokraj ve}e realiziraniot proekt "Ajde da se dru`ime", denovove Asocijacijata na `eni - pretpriema~i "Arna" go realizira{e i vtoriot proekt "Da vlezeme vo svetot na biznisot", koj poentira vo srceto na ovaa organizacija. Vo ramkite na ovoj Proekt, vo hotelot "Drim" vo Struga, be{e ostvaren dvodneven trening za ohrabruvawe na `enite za ekonomska nezavisnost i polova ramnopravnost. Bea formirani tri rabotilnici vo koi u~estvuvaa po 25 `eni, na koi uspe{nite `eni - pretpriema~i Biljana Acevska, dipl. pedagog Kristina Kacarski, kako i in`. arh. Marija @akova im go prenesoa svoeto dolgogodi{no iskustvo vo donesuvawe odluki za otpo~nuvawe na svoj biznis, kako i drugi soveti za ohrabruvawe na `enite da vlezat vo svetot na biznisot. Biljana Acevska, prezentiraj}i go svoeto iskustvo, istakna deka na po~etokot samata taa se soo~ila so mnogu problemi koga zapo~nala sopstven biznis vo '90-tite godini, no tie problemi postepeno se reducirale taka {to taa sega e uspe{na `ena, blagodarej}i na nejzinata upornost i `elba da uspee. Za da se zapo~ne sopstven biznis pri~inata, spored nea, mo`e da bide steknuvawe na materijalna sigurnost, za nekoi mo`e da pretstavuva predizvik, a za nekoi, svesta deka vo nekoja druga oblast, osven vo vistinskata profesija, mo`e da napravi mnogu pove}e. In`. arh. Marija @akova, koja ve}e 8 godini e vo svetot na biznisot, vo svoeto izlagawe istakna deka zapo~nuvaweto sopstven biznis pretstavuva seriozen ~ekor, strav od edna neizvesnost pred ona {to e nepoznato, ne{to {to pretstavuva rizik. No, sepak, so prezentiraweto na sopstvenoto iskustvo za sopstveniot uspeh, im vlea nade` deka mo`e da se uspee i voedno im dade moralna poddr{ka na site `eni. Spored d-r Nelko Stojanovski, vo na{eto mnoguvekovno nasledstvo, s# u{te postojat golemi razliki vo tretmanot na ma`ite i `enite, a voedno istakna deka treba da se odi kon radikalna promena na toj odnos, promena na ulogata na `enata vo domot, vo op{testvoto, nu`no i neophodno da se prezemat ~ekori da se nadmine taa razlika i da se {iri svesta za ramnopravnost. Vo ovoj Proekt zedoa u~estvo 75 `eni, od razli~na vozrast i verska pripadnost. Celta na Proektot be{e da ja pottikne `enata da razmisluva za sebe, da se fokusira na toa {to e taa, da gi preispita sopstvenite mo`nosti preku samoanaliza i ednostavno da se odlu~i da go napravi prviot ~ekor, a toa e da zapo~ne da planira ideja koja{to potoa }e ja razviva vo sopstven biznis. @enite, teoretsko izlagawe od strana na predava~ite celosno go odobrija, ja prifatija realnosta deka vrabotuvaweto vo pazarnata ekonomija e najbrzo i najefikasno preku samovrabotuvawe vo semejniot i sopstven biznis i deka site drugi opcii na nadevawe i ~ekawe od nekoj drug rabotodava~ se neproduktivni, a toa e premnogu golema neizvesnost. Ovoj Proekt }e se smeta za uspe{en, dokolku 30% od `enite - u~esni~ki se podgotveni da vlezat vo svetot na biznisot.