Od Klinikata za ortopedija vo Skopje

RAZVOJ NA SPORTSKIOT TRAUMATIZAM VO MAKEDONIJA

Pi{uva: Marina STAMENKOVA

  • Sportistite se edna golema kategorija na lu|e koi zaradi zdobienite povredi na terenot ili nesoodvetniot tretman, kako {to e nenavremenata dijagnostika i neadekvaten fizioterapevtski tretman, ponekoga{ ne mo`at da gi prodol`at svoite aktivnosti.

Klinikata za ortopedski bolesti, vo sostav na Javnata zdravstvena organizacija Klini~ki centar - Skopje, pretstavuva vrvna institucija od vakov vid vo dr`avava. Taa e vrvna vo svoeto zna~ewe, kako so brojot na operativni intervencii, okolu 1.700 vo tekot na edna godina, taka i vo odnos na kvalitetot na izlekuvanite pacienti.

Organizacijata na Ortopedskata klinika e podelena na pove}e oddelenija i ja opfa}a celokupnata op{ta ortopedija, po~nuvaj}i od Endo - protetikata, Hirurgija na {akata, Oddelenie za ortopedija, Onkologija, Detska trauma i Sportski traumatizam, a sekoe oddelenie e vodeno od {ef koj e zadol`en za sopstvenata problematika. Klinikata e snabdena so sovremena dijagnosti~ka oprema, eho- dijagnostika so koja se izveduva skriningot na detskite kolkovi i atroskopna dijagnostika so koja se dijagnosticiraat vnatre{nite mekotkivni povredi na zglobovite i vo toj pogled ne zaostanuva zad niedna klinika od takov vid na Balkanot, pa i po{iroko.

Ne{to pove}e okolu razvojot na sportskiot traumatizam {to e denes aktuelno pra{awe kaj nas i vo svetot, porazgovaravme so d-r Zlatko Temelkovski koj se osvrna na ovaa problematika {to pretstavuva negova potesna oblast. Toj ni re~e deka so ogled na toa {to golem broj od intervenciite, nad 300 (od prethodno spomenatite 1.700) se fakti~ki sportski traumi vo predelot na kolenoto, na rameniot i skokalniot zglob, razvojot na sportskiot traumatizam treba da bide multidisciplinaren. Toa zna~i deka timot koj{to }e raboti na ovaa problematika }e treba da bide sostaven od stru~waci od pove}e klini~ki institucii i toa od: Institutot za radiologija, centrite za rehabilitacija (vo zavisnost dali }e bide toa Katlanovska Bawa ili Centarot za medicinska rehabilitacija) i lekari - specijalisti ~ija{to subspecijalnost e odredena regija t.e odreden zglob. Podvlekuvaj}i ja multidisciplinarnosta na razvojot na sportskiot traumatizam, d-r Temelkovski istakna deka vo toj odnos treba da se obedinat Ministerstvoto za zdravstvo, Ministerstvoto za nauka, del od Ministerstvoto za obrazovanie i, najmnogu, Ministerstvoto za sport. Sportistite se edna golema kategorija na lu|e koi zaradi zdobienite povredi na terenot ili nesoodvetniot tretman, kako {to e nenavremenata dijagnostika i neadekvaten fizioterapevtski tretman, ponekoga{ ne mo`at da gi prodol`at svoite aktivnosti. Tie se ambasadorite za pretstavuvawe na Makedonija, nivnite nastapi se sekoga{ javni i vo toj sportski i naglasen patriotski duh za boite na na{eto zname zarabotuvaat i te{ki povredi (slu~ajot so Petar Naumovski, Dejan Jovanovski). Ovie lu|e vo sekoj slu~aj zaslu`uvaat podobar tretman, rana dijagnostika koja }e ovozmo`i pravilna indikacija za nivno operativno i postoperativno zgri`uvawe.

Na pra{aweto {to konkretno se prezema vo toj pogled, d-r Temelkovski ni re~e deka vo organizacionen smisol e postignato mnogu, na primer, kaj ko{arkarite periodot od povredata do dijagnostikata i operacijata od 2, 3 i 4 meseci e namalen na samo ~etiri dena. Me|utoa sportskata traumatologija e zdravstvo koe ~ini mnogu, se raboti za skapi instrumenti i implantati, a kako ilustracija na toa e deka endoskopskata (zatvorena) transplantacija na ligament se dvi`i od 10. 000 do 13. 000 gm vo zemji kako {to se Avstrija ili Francija. Dosega, kaj nas, se izvr{eni tri takvi zafati i rezultatite se odli~ni, no zaradi nemawe soodveten instrumentarium rabotite odat sporo, istakna d-r Temelkovski.

Vtorata faza bi bila odbirawe na adekvatni centri za rehabilitacija so soodveten lekarski i fizioterapevtski potencijal. Vo seto toa }e potpomogne i voveduvaweto na evropski protokoli. I vo taa smisla, so dobra organizacija i dobra rabota bi proizlegle i nau~ni trudovi, a nie bi stanale ambasadori na makedonskata nau~na misla i }e se doka`e deka ova e narod so tradicija od koj proizlegle mnogu umni glavi, re~e d-r Temelkovski

Vo odnos na hirur{kite novini {to se primenuvaat na Klinikata za Ortopedija spa|aat ve}e spomenatite endoskopski hirur{ki intervencii, taka pacientite operirani od meniskus prestojuvaat dva namesto deset dena, onie so ligamentarni transplantcii prestojuvaat ne pove}e od sedum dena itn.

Vakvite novini ovozmo`uvaat sredstvata vlo`eni vo eden vakov tip na hirurgija da se vratat dvojno, {tedej}i gi parite na Zdravstveniot fond, a so toa se ovozmo`uva da se sozdadat sredstva za pro{irena reprodukcija od kade {to bi se finansirale mladite kadri vo nivniot nau~en subspecijalisti~ki razvoj nadvor od Makedonija. Vo toj pogled d-r Temelkovski istakna deka prestojot na tie mladi kadri bi trebalo da se odviva malku poorganizirano, mo`ebi vo toa bi trebalo da pomogne i Ministerstvoto za iseleni{tvo, zatoa {to nacionalnata svest na na{ite iselenici e na visoko nivo i primaweto na ~ovek od rodniot kraj vo visokite nau~ni krugovi go cenat i osobeno go respektiraat, istakna d-r Temelkovski, trgnuvaj}i od svoeto li~no iskustvo.


Vo Ohrid, vo period od 27 do 30 juli, vo hotelot "Metropol", pod mototo "Doktorite od Makedonija za Makedonija" }e se odr`i Prviot semakedonski kongres na lekarite, stomatolozite i farmacevtite. Idejata e da se soberat na edno mesto lekarite od Makedonija koi `iveat i rabotat nadvor od tatkovinata, zaedno so kolegite od Makedonija i da se ovozmo`i ponatamo{na polesna me|usebna komunikacija i sorabotka.

Temata na Kongresot "Medicinata vo 2000-ta" e izbrana so cel sekoj , bez ograni~uvawe, da mo`e da gi iznese svoite iskustva i nau~ni dostignuvawa.