Nacionalna strategija za lekovi re{enie na problemite

POVE]E PROBLEMI VO NABAVKATA NA LEKOVI

Pi{uva: Mileva LAZOVA

  • Spored sprovedenata analiza na tenderot za primarno zdravstvo od 1997 godina i na 20 preparati, se dojde do zaklu~ok deka veledrogeriskite ceni se za 400 % povisoki od lekovite koi se nudat na internacionalniot pazar, taka {to 20 dolari ne se dovolni za da se zadovolat potrebite na naselenieto

Na sovetuvaweto vo hotelot "Kontinental", koe {to go otvori ministerot Dragan Danilovski, be{e prezentiran po~etokot na izgotvuvaweto nacionalna strategija za lekovite. Celta na sekoja strategija za lekovi bi trebalo da bide esencijalnite lekovi da se pristapni i dostapni za celokupnata populacija, kako i da se obezbedi niven kvalitet, bezbednost, efikasnost i racionalna upotreba. Noviot Zakon za lekovi e donesen vo maj 1998 godina (Zakon za lekovi, pomo{ni lekoviti sredstva i medicinski pomagala). Ovoj Zakon e formuliran so cel da se izvr{i izedna~uvawe so standardite i regulativite na Evropskata unija. Vo odnos na registracijata, taa se odviva bez te{kotii, no postojat odredeni negativni konsekvenci, koi se odnesuvaat na nabavkata. Potrebite na javniot sektor se proceneti na okolu 20 dolari po glava na `itel. Ova nivo na fond bi trebalo da zadovoluva - vo soglasnost so standardite na SZO. No, spored sprovedenata analiza na tenderot za primarno zdravstvo od 1997 godina i na 20 preparati, se dojde do zaklu~ok deka veledrogeriskite ceni se za 400 % povisoki od lekovite koi se nudat na internacionalniot pazar, taka{to 20 dolari ne se dovolni za da se zadovolat potrebite na naselenieto. Vakvata sostojba se veli vo analizata se dol`i na ve}e doneseniot zakon, no s# u{te ne donesenite podzakonski akti pravat da ne se dostapni generi~kite lekovi po niska cena, za{to mo`at da se uvezat samo registrirani lekovi vo zemjava, barawa koi dobavuva~ite najverojatno ne mo`at da gi ispolnat. Tuka postoi i problemot od nepostoeweto mehanizam na kontrola na cenite na lekovite.

Dostapnosta na lekovite vo zdravstvenite ustanovi zavisi od geografskata lokacija i delot od mesecot ili periodot od godinata. Nadomestuvaweto na sredstvata, iako e dobro organizirano, sepak ne funkcionira. Fondot za zdravstveno osiguruvawe ima golem dolg kon snabduva~ite, dolg koj e skoro ednakov na edna godi{na nabavka na lekovi. Golem del od potro{uva~kata za lekovi be{e pokriena preku privatno naplatuvawe. Pacientite u~estvuvaat so participacija od 0 - 20 % za lekovite koi se nao|aat na pozitivnata lista. Lekovite za nekoi zaboluvawa (inekciite vo bolnicite, citostatici, lekovi za diabet), penzionerite nad 65 godini i decata do 14 godini ne pla}aat participacija, dodeka decata na vozrast od 14 - 18 godini pla}aat 5 %, a ostanatoto naselenie 20 % participacija. Ova se ve}e poznati teoretski pravila, no vo praktika, nabavkata na lekovi dobiva sosam drug tek, a primer e problemot vo sledniov tekst, koj{to ne me ostavi ramnodu{na.