|
So noviot Zakon za teritorijalna podelba vo Zapadna Makedonija OD GRUP^IN DO VELE[TA EDEN SAJBIJA ! Pi{uva: Srebre LEVKOVSKI
S o donesuvaweto na noviot Zakon za teritorijalna podelba na na{ata dr`ava se predviduva namaluvawe na sega{nite 123 na 92 op{tini. Makedonskiot narod vo Zapadna Makedonija, koj va`e{e za nositel i realizator na site zakonski proekti od ovoj kraj, se ~ini deka pak }e bide potturnat vo nekoja dlaboka dupka, od koja }e nema spas, kako i vo izminative deset godini koga ostana obespraven i nemo}en. Ovaa konstatacija pove}e ne mo`e nikoj da ja ospori so nikakov argument, bidej}i politi~kite partii i nivnite lideri, Zapadna Makedonija kako dosega, taka i otsega ja krojat spored svojot interes, grupiraj}i go albanskoto naselenie vo edna op{tina, tamu kade {to potoa }e mo`e na mnogu lesen na~in i bez nikakvi problemi da ja osvoi lokalnata vlast. Se razbira deka se raboti za albanskite politi~ki partii, DPA na ~elo so liderot Arben Xaferi, koj gi dobi lokalnite izbori pred ~etiri godini i sega nagolemo se podgotvuva da ja dobie bitkata i na ovie godine{ni izbori, koga }e ima samo eden i edinstven protivnik - PDP. Makedonskite politi~ki partii imaat malku {ansi, vo Zapadniot region da ja osvojat lokalnata samouprava i toa najmnogu vo dve do tri op{tini. Osvojuvaj}i ja lokalnata vlast vo pove}e op{tini vo Zapadna Makedonija, Partijata na Xaferi, edna godina potoa (1997 g.), zapo~na so realizirawe na svoite idei. Na svoite mitinzi, najilustrativno bara{e radikalni promeni vo sistemot na dr`avata, a kako rezultat na toa isprati dvajca gradona~alnici (od Tetovo i Gostivar) vo zandani, odnosno tri `rtvi vo 9-to julskata demonstracija vo Gostivar. I na parlamentarnite izbori, koga pobedi ovaa Partija, vleze vo koalicija so edna i edinstvena cel, vo Zapadna Makedonija, po~nuvaj}i od Grup~in pa do Vele{ta, celata teritorija da ostane pod komanda na eden sajbija, na DPA. Taka, na ovie prostori, ovaa Partija, dr`ej}i gi koncite vo svoi race gi realizira{e site svoi interesi, pritoa sozdavaj}i uslovi za nefunkcionirawe na pravnata dr`ava vo pove}e segmenti. Na toj na~in, u{te pove}e gi motivira{e svoite albanski sogra|ani da go dokraj~at zaedni~kiot so`ivot, koj me|u Makedoncite i Albancite, na ovie prostori so vekovi se neguval i va`el kako edinstven primer vo dr`avata, kako mo`e da se `ivee bratski i zaedno. Takviot radikalizam, go po~uvstvuva vrz sebe najmnogu makedonskiot narod, koj na ovie prostori ostana na cedilo, prinuden da se odroduva od svoite vekovni ogni{ta, masovno prodavaj}i gi svoite ku}i.Politi~kite igri za delewe na prostorot na R. Makedonija, ne smeat da se prifatat, tuku treba da se osudat. Za `al, javnosta malku e zapoznata so vakvite valkani igri, so {to mnogu eksperti vo dr`avava ne se soglasuvaat. Lokalnite izbori se bli`at. Zo{to ovoj Zakon s# u{te ne se spomenuva, kako se podgotvuva i koj mu ja kroi kapata? Makedonecot od albanska nacionalnost, edna{ zasekoga{ treba da se oslobodi od naludni~avite politi~ki rakovodni glavi, koi go oddale~uvaat od vistinskoto so`itelstvo. Treba da gi poslu{at onie politi~ari, koi ne go vturnuvaat vo opasni politi~ki igri, a takvi ubeden sum deka gi ima, osobeno vo PDP. Politi~kite igri doprva }e se razgoruvaat i mo`e da mu donesat mnogu nevolji na narodot vo site delovi na na{ata zemja. Partiite treba da se sfatat deka vo ovaa zaednica postojat nauka i ekonomija, a ne samo politika koja gi nadmina optimalnite granici. Problemi mo`e da ima i me|u makedonskite politi~ki partii, ako objektivno ne go sfatat i prifatat predlogot za novata teritorijalna podelba. Borbata za osvojuvawe na lokalnata vlast i gradona~alni~kite mesta zapo~nuva otsega. Site krojat i pravat planovi, Zapadna Makedonija da ne pripadne nikomu, osven na eden sajbija, kako {to toa i be{e i dosega. Vo toj pogled, DPA ima golema prednost kako koalicionen partner vo Vladata, a poddr{ka ima i od u{te nekolku desetici iljadi Albanci, doseleni od Kosovo i od Albanija. Vo sebe ja imaat radikalnata {tafeta i so nea mar{iraat od Grup~in do Vele{ta i Radoli{ta, kade {to `ivee ~isto albansko naselenie. Na site javni mesta izjavuvaat deka ne sakaat pove}e da `iveat zaedno so Makedoncite, deka ovde ne postoi nikakov zaedni~ki so`ivot i deka ova e nivna zemja i sekoj osven niv, mo`e ottuka da si zamine. Tvrdat deka na ovie prostori izborite mo`e da gi dobijat i vo polno}, spiej}i. O~igledno, poddr{ka imaat od liderot na DPA i sajbijata na ovoj Zapaden region, Xaferi, no i od liderot na Albancite od Kosovo, Ha{im Ta~i, kako i premierot na Albanija, Ilir Meta, gri`ej}i za svoite sogra|ani, koi `iveeat podobro od site na ovie prostori. [to li }e se slu~i so makedonskiot narod, se razbira ako ostane na ovie prostori, ostanuva doprva da vidime. No, za negovata idnina o~igledno nikoj ne razmisluva. |
|