MAKEDONIJA IMA NEZREL PENZISKI SISTEM!

APOSTOLOSKA: Pred da pominam direktno na pra{aweto, neophodno e da se dade eden osvrt na minatogodi{noto rabotewe, bidej}i znaeme deka po~nuvaj}i od 1993 godina pa navamu, se pojavi eden golem deficit predizvikan od tranzicijata koja{to vsu{nost se dvi`e{e kon pazarno stopanstvo i toa si ima{e svoja cena vo pogled na namaluvawe na vrabotenosta. Seto toa ima{e direktno vlijanie vrz penziskiot sistem, namaluvawe na krugot na osigurenicite koi se pla}a~i na pridonesot. Zna~i, ottuka prihodnata strana po~na da opa|a, a prilivot na novi penzioneri, od godina vo godina, se zgolemuva{e. Zatoa, vo izminatite godini se vode{e edna restriktivna politika vo smisla na namaluvawe na pravata, a vo 1993 godina, se poka~i i samiot pridones od 18 na 20 %, se dodade i nekoj prihod vo smisla na potpomagawe na Fondot kako {to se akcizite i izdvojuvawe na del od niv, taka {to do 1997 godina se postigna taa konsolidacija na Fondot i toj po~na da raboti vo edna balansirana sostojba, pome|u prihodite i rashodite. Seto ova zna~i edna dobra podgotovka za ovie reformi {to sega gi predlagame. Vo 1997, '98 i '99 godina Fondot po~na balansirano da raboti no, seto toa be{e na kratok rok. Imame vospostaveno takva edinica koja{to ni pomaga vo gradeweto na penziskata politika i dojdovme do soznanie deka ovaa stabilnost }e potrae nekoe vreme, a potoa stabilnosta }e bide poremetena poradi pojavata na demografskiot udar. Nie imame edna sre}na okolnost {to Makedonija s# u{te ima nezrel penziski sistem, vo smisla na u{te pomlado naselenie, toa vsu{nost ni ovozmo`uva idnite reformi za koi{to se zalagame da bidat polesno izvedlivi, bidej}i zabrzanoto stareewe na lu|eto }e se pojavi za 15 godini. Ottuka mo`e da se ka`e deka demografskiot faktor koj{to treba da n# zagri`i i koj }e predizvika dolgoro~na nestabilnost na penziskot sistem e osnovnata pri~ina koja n# tera da razmisluvame za edna podlaboka reforma. So cel da se izgotvat temelni analizi i na baza na tie analizi da se podgotvi eden soodveten model vo koj treba da se vklu~at i svetskite iskustva, osobeno na zemjite vo tranzicija, se formira{e Komitet za dizajnirawe na reformata na penziskiot sistem vo Makedonija. Vo nego ~lenuvaat lu|e od pove}e institucii koi{to se relevantni za ovaa oblast i toa od Ministerstvoto za trud i finansii, Fondot za penzisko i invalidsko osuguruvawe, Narodna banka i Komisijata za hartii od vrednost. Sekoj ~len si ima uloga i edna celina vo osmisluvawe i izveduvawe na reformite vo sistemot. Na{iot model e za voveduvawe na trosloen penziski sistem. Osnoven i temelen stolb }e bide dr`avniot, na istite principi kako {to funkcionira i denes, {to zna~i tekovno finansirawe. Idnite penzioneri, pak, }e gi finansiraat idnite osugurenici. Toa e eden krug koj{to vsu{nost nema princip na {tedewe, {to zna~i se ispla}a edna penzija koja spored sega{nite propisi se utvrduva vo edna formula vo koja najzna~aen e raste`ot na platite pri kone~noto odreduvaweto na penzijata. Za razlika od vakviot sistem, vo svetot postoi i drug vid, toa e kapitalizacija na sredstvata {to zna~i, paralelno so dr`avniot, vklu~uvawe i na kapitalno - finansiran ili privaten sistem. Se raboti za eden odnapred finansiran sistem, osigurenicite ne pla}aat za sega{nite penzioneri, toa se li~ni, privatni sredstva na sopstveni i individualni smetki i na princip na akumulacija na sredstvata. Site pridonesi vo onoj obem, vo ona {to nie sme go predlo`ile kako model, }e se izdvojuvaat i akumuliraat, so cel da se investiraat i od toa investirawe da se postigne nekakva dobivka. Ovoj kapitalno - finansiran sistem predlagame za del od osigurenicite da bide zadol`itelen, da se odnesuva zadol`itelno za onie {to prvpat }e se vrabotat od denot na stapuvawe na sila na Zakonot, t.e. najmladata rabotosposobna generacija koja{to prvpat }e se vraboti, a site onie koi }e se najdat vo momentot na primenata na Zakonot, koi ve}e se vo osiguruvawe, za niv nema da bide zadol`itelen noviot sistem, tie }e imaat mo`nost da izberat dali }e se vklu~at vo noviot sistem ili }e ostanat vo dr`avniot. Vo tretiot, dobrovolniot kapitalno - finansiran sistem bi bile vklu~eni onie koi ne se vklu~eni vo prethodnite dva. Preku ovoj tret stolb }e ima mo`nost da se obezbedat i povisoki osiguruvawa, dokolku osigurenikot ima `elba za toa i poradi toa go narekuvame dobrovolen kapitalen sistem.

APOSTOLOSKA: Nie sme vo faza na donesuvawe na zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe. Vo ponatamo{nite planovi }e bide izgotven zakon koj }e go regulira privatnoto kapitalno finansirawe, za koj treba vo detali da se razberat pravilata na igra, site institucii koi }e treba da se vklu~at, za kone~no da imame edna celosno zaokru`ena legislativa za ponatamu da dojde do implemantacija na samiot sistem. Ovaa godina vo plan ni e da go zavr{ime toj zakon, da go predlo`ime, planirame da bide vo tri fazi, da bide predmet na po{iroka rasprava, bidejki su{tinata i srceto na celokupnoto osmisluvawe na privatniot penziski sistem }e se sodr`i vo nego. Vo toj zakon cenime deka e potrebno da se dade mo`nost vo odnos na formiraweto na privatnite fondovi, da se konkurira preku tendersko objavuvawe, ne samo za Makedonija, tuku i po{iroko, so toa {to bi se propi{ale i utvrdile strogi kriteriumi vo smisla na pogolema sigurnost na funkcionirawe na privatniot penziski sistem. Eden od najva`nite kriteriumi za sekoj koj }e saka da osnova privaten fond e toa {to mora da se obezbedi minimum kapital, a vo zakonot bi bil opredelen i iznosot koj }e se bara, a }e barame toj kapital postojano da se odr`uva.

APOSTOLOSKA: Jas sum sigurna deka takvo ne{to nema da se slu~i. Nie gi analiziravme vakvite sistemi vo svetot i zaklu~ivme deka najakite institucii se tokmu privatnite penziski fondovi. Edno od osnovnite pravila pri nivnoto formirawe e da se obezbedi odvojuvawe na sredstva od menaxerite, toa se fakti~ki kompaniite koi }e gi investiraat tie sredstva. Zna~i tie sredstva da ne se ~uvaat kaj nas, tuku vo nekoja druga institucija, a nivnoto upravuvawe }e bide samo vo davawe analizi. Obi~no vo svetot se koristat renomirani banki {to ne zna~i deka kaj nas toa ne mo`e da bide nekoja firma, osuguritelna kompanija, banka so visok kredibilitet. Mnogu e va`no sredstvata da bidat izdvoeni od upravuva~ite, odnosno od tie {to rakovodat so investiciite. Isto taka kaj ovaa institucija {to nie ja narekuvame "Institucija ~uvar na imotot", nejzinata prva uloga e sredstvata {to gi izdvojuvaat osigurenicite da se kapitaliziraat. Vtorata uloga e, osven fizi~koto ~uvawe na sredstvata, da vr{i nadzor i kontrola vrz nivnoto investiraweto, dali se vo soglasnost so propi{anite odredbi od ovoj zakon. I vo samiot zakon }e bide opredeleno vo kolkav obem }e se investira. Neophodno e, barem vo po~etnite godini, to~no da se opredelat nivoata i obemot. Ulogata na najva`nata institucija vo lanecot na privatniot sistem e taa da vr{i postojan monitoring i kontrola vrz raboteweto na privatnite fondovi preku postojani izvestuvawa, razli~ni kontroli i toa da se pravi mnogu ~esto. Taa }e bide vo sprega so site slu~uvawa i mislam deka }e ja dade najgolemata sigurnost. Institucijata za supervizija }e gi izvestuva lu|eto za nivniot imot dali e pravilno investiran, taa mo`e da ja odzeme dozvolata bidej}i taa i }e ja izdava. ]e se za{titime na mnogu nivoa, pa nema potreba za strav i nie im prepora~uvame, posebno na mladite, da go prifatat noviot sistem.

APOSTOLOSKA: Trgnavme, pred s#, od latinoamerikanskite dr`avi i moravme da nau~ime {to nudi toj sistem, koi se prednostite i negativnostite, bidej}i tamu e zarodi{ot na privatniot penziski sistem. Potoa dojdovme do zemjite vo tranzicija, bidej}i pri gradeweto na na{iot model tie ni se najbliski i po porane{noto op{testveno i sistemsko ureduvawe i tranzicionite problemi. Sekoja zemja ima svoj model i toj ne mo`e da se iskopira, sekoj si ima svoi specifiki, no vo osnova site imaat pove}eslojnost, takvi se i Latvija, Estonija, Kazahstan (porane{ni republiki od SSSR). Mo`am da potenciram deka posiroma{nite zemji treba da se re{at na vakov nov sistem, vo smisla na pove}eslojnost, od pri~ina {to ne sme dovolno bogati za da mo`eme preku dr`avniot buxet postojano da go nadopolnuvame dr`avniot fond. Germanija, Francija s# u{te ne napravile takvi promeni, bidej}i se dovolno bogati i mo`at da go dopolnuvaat buxetot.

APOSTOLOSKA: Jas malku poinaku bi go formulirala pra{aweto: [to bil motivot da se re{ime na takov ~ekor? Starosnata granica }e se poka~uva postepeno {to zna~i deka taa za ma`ite }e se postigne vo 2004 g., a za `enite 2009 g. Pri gledaweto na starosnata granica neophodno e da se gleda i o~ekuvanoto traewe na `ivotot. Dodeka osigurenikot raboti, toj pla}a pridonesi za vo svoite stari denovi da o~ekuva penzija. Eden penzioner, vo prosek, prima 12 - 14 g. penzija, {to zna~i, sporedeno so drugite zemji, nie sme so povisok period. Ako starosnata granica ostane nepromeneta i ako se poka~i stapkata na fertilitet, a se namali stapkata na mortalitet, toa }e dovede do zgolemeno traewe na `ivotot, {to samo po sebe nametnuva koristewe na pove}e godini penzija, t.e. od sega{nite 14 }e se zgolemi na 16 godini. Toga{ Fondot navistina }e nema sredstva da gi pla}a penziite. Zamenskata stapka od 80% im se garantira na site lu|e koi imaat nad 15 g. poln raboten sta`, za site so pomal raboten sta` zamenskata stapka }e se namaluva. Dokolu imate 14 g. raboten sta`, zamenskata stapka bi bila 79%, no ako do momentot na primena na zakonot toj ne se zgolemil, ako imate 10 g. poln raboten sta`, zamenskata stapka bi bila 77%, za 5 g. raboten sta` 75% itn. Zna~i 72% zamenska stapka }e imaat onie lu|e koi vo momentot na stapuvawe na zakonot vo sila imaat eden den raboten sta`, koj ponatamu }e se zgolemuva, ova va`i za mladite koi }e treba da rabotat 40 godini, t.e. zamenska stapka od 72% }e imame posle 40 godini.

APOSTOLOSKA: Pred s#, treba da razgrani~ime za koe vreme se raboti. Prvo zakonot }e se primeni na 1 septemvri 2000 g., no toj del s# u{te ne go dopira privatnoto kapitalno finansirawe. Negovata primena bi bila 1 septemvri 2001 g. i od toj datum bi zapo~ale prvite odvojuvawa na privatniot fond. ]e postoi i eden period na razmisluvawe, za lu|eto da se opredelat vo koj stolb da vlezat. Spored na{ite procenki odvojuvawata na privatnite fondovi bi bilo vo 2003 godina. Stanuva zbor za ne{to {to }e za`ivee posle 2,3 godini. Ako zboruvame za ovie godini, nie dojdovme do soznanie deka tokmu sega e momentot da se zapo~ne so reforma. Tie nema da se slu~uvaat preku no}. Vo odnos na pazarot na kapital, dokolku se zapo~ne so reforma taa }e pomogne da se pojavi nova masa na kapital, koja }e ima odraz i vo investiraweto, a }e se zgolemi i {tedeweto. Dr`avata }e bide vo sostojba da raspolaga so dopolnitelni sredstva , a toa }e ima povolno vlijanie i vrz ekonomijata. ]e se podobri i ponudata i pobaruva~kata na pazarot na trud. Zamenskata stapka }e se podeli na dva izvora, pa taka dr`avata }e se rastereti. [to porano se zapo~ne so reformi, toa podobro.

APOSTOLOSKA: Va`no e na koja vozrast se nao|aat. Spored na{ite procenki 38 god. e najoptimalnata vozrast za da vlezat vo noviot sistem. ]e izgotvime analizi za sekoja vozrast, za da im pomogneme na lu|eto da donesat pravilna odluka.

APOSTOLOSKA: Pra{aweto e na mesto. Po 25 g. }e se dobie prvata penzija, a celosna zrelost na sistemot, po 40 godini.

APOSTOLOSKA: Tie se podeleni vo dve grupi: 1. Da se obezbedi soodveten penziski sistem na dolg rok i 2. Vlijanie na ekonomijata preku pazarot, finansiraweto i {tedeweto.

Prednostite, isto taka, gi delime vo dve grupi: 1. Na nivo na sistemot o~ekuvame deka }e se zgolemi {tedeweto i investiraweto; 2. Na nivo na poedinecot, toj }e ima sigurna penzija, transparentnost na sistemot, stolbovite me|usebno }e se nadopolnuvaat, poedinecot }e ima postojan uvid na svoite sredstva, kolkava mu e dobivkata, a }e mo`e da premine i vo nov sistem.

APOSTOLOSKA: Vie fakti~ki go postavivte pra{aweto za prviot del od ovoj zakon. Na{iot Zakon e uslov za dobivawe na vtorata tran{a za platniot bilans, od koi 1 milion se rezervirani za penziite, no ima i drugi uslovi. Na{e e da predlo`ime i da ponudime optimalno re{enie, drugoto ostanuva na povisokite strukturi.