Simpozium vo Muzejot na sovremena umetnost

"PRA[AWA ZA MAKEDONSKIOT MODERNIZAM"

Podgotvila: Aneta POPANTOSKA

  • Organizatorot na Simpoziumot e Zdru`enie na gra|ani, na grupa intelektualci, ~ija{to cel e promovirawe na lokalnite, intelektualnite i tvore~kite resursi i nivno postavuvawe na ramni{ta koi{to }e gi pragmatiziraat zapadnite metodologii

Minatata nedela, vo Muzejot na sovremena umetnost vo Skopje se odr`a dvodneven simpozium na tema "Pra{awa za makedonskiot modernizam", organiziran od "359 - Mre`a za lokalni i subalterni hermenevtiki". Organizatorot na Simpoziumot e Zdru`enie na gra|ani, grupa intelektualci, ~ija{to cel e promovirawe na lokalnite, intelektualnite i tvore~kite resursi i nivno postavuvawe na ramni{ta koi{to }e gi pragmatiziraat zapadnite metodologii.

Na Simpoziumot prv govore{e d-r Ivan Xeparovski na tema "Mitovite na modernizmot". Toj svoeto izlagawe go sistematizira{e niz primerite na teoreti~arite koi gradat modernisti~ki diskurs vo sferite na literaturata, muzikata, likovnata umetnost i arhitekturata. Zlatko Teodosievski se pretstavi so temata "To~ka i za modernizmot vo makedonskata likovna umetnost". Toj vo svoeto izlagawe go potencira{e pra{aweto za neprofesionalnoto odnesuvawe kon sebesi i kon makedonskata likovna umetnost, vo celina. Vo izlagaweto "Interaktivnost i polivalentnost na makedonskata arhitektura: tradicija - folklor - moderna", d-r Kokan Gr~ev objasni deka interaktivnosta i polivalentnosta na makedonskata arhitektura, se ostvaruvaat kako generi~ki imperativ, preku poimite na folklorot, tradicijata i modernata. Prviot del od Simpoziumot zavr{i so obra}aweto na Lazo Plavevski koj se osvrna na tezata "Robespjer".

Na vtoriot del od Simpoziumot, Valentino Dimitrovski se pretstavi so temata "Aspekti na modernizmot vo Makedonija". Toj istakna deka tradicijata, ambientot na lokalnoto, folklornoto i prirodno podnebje logi~no i organski se neophodni i sleani, vo odredeni fazi, so na{ata moderna umetnost. Doktor Neboj{a Vili} govore{e na tema "Paradoksite na edna proektna matrica". Vili} istakna deka vo terminite kako totalitarizam, izolacija, diktatura se javuva mo`nost za nedovolno opfa}awe na problemot na istra`uvawe. No, kako nezaobikolen, se pojavuva faktot od nepostoewe, nerazrabotuvawe na specifi~ni teorisko - tolkuva~ki modeli za umetni~kite pojavi, specifi~ni za modernizmot.

"Umetnosta vo prostorot - umetnosta na gruboto, privle~noto i dekorativnoto" be{e tema na izlagaweto na Marika Bo~varova. Za nea, ra|aweto na modernata skulptura vo Makedonija pretstavuva edna neobi~na pojava koja imala pozitivna konotacija vrz slu~uvawata. Liljana Nedelkovska svoe izlagawe ima{e na tema "Modernizmot vo Makedonija me|u dogmatizmot i zaboravot". Taa go opfati periodot za koj, vo makedonskata teoretska i kriti~ka misla, postoi stav deka e period koga makedonskiot modernizam ja do`ivuva svojata najvisoka i najzna~ajna razvojna etapa, period na pojavata i razvojot na apstraktnata umetnost vo Makedonija. Na ovoj Simpozium svoe promotivno u~estvo ima{e i Nata{a Jari} so temata "Laboratorija". Simpoziumot zavr{i so interesnoto i atraktivno izlagawe na Sowa Abaxieva za `enskoto pismo vo umetnosta i vo makedonskata umetnost, pritoa poseben akcent be{e daden na tvore{tvoto na mladata skulptorka Aneta Svetieva.

Na ovoj nau~en Simpozium be{e ponudena raznovidna i bogata varijacija na mislewa okolu redefiniraweto na postoe~kite tezi za modernizmot na likovna umetnost vo Makedonija.