Nov blesok na makedonskata duhovnost

"MAKEDONSKI VSELENSKI KRUG"

Pi{uva: Van~o MEANXISKI

Multimedijalnoto pretstavuvawe na dostignuvawata vo odredeni oblasti od sovremenata makedonska kultura pred na{ata javnost ne e nitu novost, nitu nekoj poseben isklu~ok, naprotiv, zaedni~koto javno pretstavuvawe na pove}e tvorci od razni umetni~ki oblasti podolgo vreme e voobi~aena praktika i na doma{en teren, no toa s# po~esto se slu~uva i na me|unaroden plan. Se ~ini deka javnata prezentacija na modernite visoki dostreli od pove}e oblasti na makedonskata nacionalna kultura preku eden multimedijalen pristap stana nezaobikolna praktika, za{to toa naprosto go nametna nejziniot nezapirliv raste` i nesporni umetni~ko-estetski tvore~ki kvaliteti, no i soznanieto deka vakviot na~in na javno nastapuvawe i pretstavuvawe nosi niza prednosti i provokacii za avtorite, no i za publikata.

Eden takov isklu~itelen i po mnogu ne{ta nesekojdneven kulturen nastan treba da im se slu~i na skopjani vo tekot na naredniot mesec. Za {to vsu{nost se raboti? Se raboti za multimedijalniot proekt {to vo izlo`benite prostorii na Muzejot na grad Skopje }e se realizira vo tekot na fevruari. U~esnici vo proektot se slikarot Dragan Spaseski - Ohridski od Ohrid, prozaistot Krste ^a~anski od Struga i poetot Mir~e Ne{kovski od Skopje.

Spored organizatorite na ovoj nesekojdneven multimedijalen proekt, navedenata reprezentativna trojka na mnogu dobro poznati tvorci vo svoite oblasti, u{te pri svoeto prvo javno zaedni~ko nastapuvawe, }e se pretstavi kako atraktivna umetni~ka tajfa i spored imeto na "firmata" pod koja }e nastapuva. Imeno, Spaseski, ^a~anski i Ne{ovski u{te na startot }e se pretstavat pod firmata "Makedonski vselenski krug".

Vo odnos, pak, na sodr`inite na ovaa retko interesna i atraktivna umetni~ka ve~er, treba vedna{ da se ka`e deka }e bide ispolneta so pove}e aktivnosti {to veruvame nema da ja ostavat ramnodu{na publikata, odnosno posetitelite. Pokraj drugite sodr`ini, kako posebna atrakcija, no i podarok za posetitelite na ovoj svoeviden kulturen hepening }e bide nape~atuvaweto specijalni mapi so umetni~ki sliki na Spaseski, a i so poetski i prozni tekstovi (izvadoci) od tvore{tvoto na Ne{ovski i ^a~anski. Ovie tekstovi }e bidat nape~ateni na makedonski i na angliski jazik. Samo po sebe se podrazbira deka vo ramkite na proektot nema da izostane i soodvetnoto pretstavuvawe na avtorite.

Zamislata na organizatorite e, se razbira ovaa nevoobi~aena kulturno-umetni~ka ve~er, ovoj multimedijalen kulturen nastan da ne se povtori vo nekakva kni`evna ve~er na koja }e bidat pretstaveni dvajca na{i poznati literati, kombinirawe so pretstavuvawe i zapoznavawe so slikarstvoto na eden, isto taka na{, odli~en slikar. Naprotiv, proektot e taka koncipiran, {to negovata precizna realizacija spored site svoi odliki treba da predizvika vozvi{eni ~uvstva i nastroenija, za{to toj se o~ekuva da se izvi{i kako nov blesok na makedonskata dr`avnost, i toa na onaa modernata. Toa e mo`no i neophodno da se postigne ne samo poradi doma{nata publika, {to so pravo se o~ekuva da prisustvuva vo respektabilen broj, tuku i za stranskite posetiteli (~lenovite na diplomatskiot kor), koi isto taka }e bidat pokaneti da prisustvuvaat na ovoj kulturen nastan.

SLIKAR SO VISOKI DOSTRELI

Za slikarstvoto na Dragan Spasovski - Ohridski, za `al, mnogu malku se znae vo Makedonija, ako se ima predvid deka e vo pra{awe isklu~itelen tvore~ki kapacitet ~ii{to dela, spored svoite visoki umetni~ko - estetski, no i zanaetski dostreli i stojnosti, se daleku nad vrednostite na delata na mnogu makedonski slikari, koi visoko kotiraat vo zemjata, no so godini, bez problemi, izlo`uvaat svoi dela i vo pove}e stranski zemji. Verojatno ima pove}e pri~ini zo{to ovoj ohri|anec, inaku po profesija lekar, so potesna specijalnost hirurg - ortoped, e nedovolno afirmiran vo javnosta kako slikar, no pove}e od sigurno e, deka negovoto vreme nezapirlivo doa|a, a re~isi nikoj ne mo`e da go sopre i negoviot probiv na me|unaroden plan.

Me|utoa, vo ovaa prigoda neminovno e da se ka`e zbor - dva za isklu~itelnoto tvore{tvo na ovoj slikar, za osnovnite belezi na likovnite dela {to izleguvaat od ~udesnata tvore~ka rabotilnica na Spaseski. Ne treba da se ima nekoe posebno i pogolemo likovno obrazovanie, za da mo`e da se konstatira u{te pri prvata sredba i soo~uvawe so delata na Spaseski, oti tie najprvin plenuvaat so svojata originalna i unikatna likovnost. No, slikarstvoto na Spaseski so celoto svoe bitie (ako mo`e taka da se ka`e) e "potopeno" od misti~nosta i neobi~niot moderen religiozen likoven obrazec, koj podrazbira dominacija na bla`eni i krotki fizionomii i figuri. Me|utoa, Spaseski ne e samo majstor na edna nova, ~udesna figurativnost, tuku toj mnogu ve{to "komanduva" i so boite, osobeno onie temnite, vrz ~ij fon ne samo {to maestralno gi oblikuva bla`eno spokojnite likovi, sose nivnata vonvremenska senzualnost, tuku u{te pove}e ja naglasuva tajnovitosta i zagado~nosta na negovite slikarski dela.

Taka nakratko bi mo`elo da se okarakterizira slikarstvoto na Dragan Spaseski - Ohridski, majstorot na paletata. Mo`ebi poradi sive ovie kvaliteti na tvore{tvoto na Spaseski, vo koi sekako spa|a i monumentalnosta na pogolemiot del od negovite slikarski dela, toj mo`e da go ponese i epitetot sredi{na alka vo novata duhovna tajfa "Makedonskiot vselenski krug".

MAJSTOR NA RASKAZOT

Ako za Spaseski rekovme, deka so polno pravo mo`e da se nare~e majstor na slikarskata paleta, toga{ za Krste ^a~anski bez preteruvawe slobodno mo`e da se ka`e, deka ve}e e doka`an kako vistinski majstor na raskazot vo makedonskata literatura. ^a~anski ovoj epitet go zaslu`i prvenstveno so doka`anite visoki literaturno - estetski vrednosti na negovoto delo. Toj e suptilen raska`uva~, koj temelno raboti pove}e od 25 godini na izgraduvaweto sopstven originalen avtorski stil i izraz. Rezultatite od ovaa rabota i nadgraduvawe kako avtor, kaj ^a~anski dojdoa do izraz osobeno poslednive nekolku godini, koga toj objavi pove}e prozni dela (romani i raskazi), za koi dobi i golem broj nagradi. Me|u drugoto, ^a~anski e dobitnik i na edna od najpresti`nite literaturni nagradi {to se dodeluvaat vo Makedonija - Racinovoto priznanie vo 1997 godina za romanot "Senkata na liljakot".

Inaku, Krste ^a~anski zad sebe ima i respektabilen, po obem, tvore~ki opus koj se sostoi od nad deset knigi: tri knigi poezija, dva romana, edna drama i pove}e knigi raskazi. ^a~anski spa|a me|u vrvnite prozni avtori vo Makedonija, preveduvan e na pove}e stranski jazici i zastapuvan vo antologiski izbori od makedonskata proza i poezija. @ivee i raboti vo Struga.

NEPOPRAVLIV SKITA^ PO BESKRAJNITE VSELENSKI PROSTRANSTVA

Mir~e Ne{ovski e silna poetska natura i zna~ajno ime vo makedonskata literatura. Ne{ovski nema{e mnogu sre}a so literaturnite nagradi, no zatoa izrasna vo poet, koj go krasat mnogu osobenosti i karakteristiki so koi mo`at da se pofalat malkumina vo makedonskata literatura. Negovata poetska lira, negovoto specifi~no peewe se vo postojana potraga po najisten~enite poetski akordi.

Za Ne{ovski kako poet mo`e slobodno da se re~e deka e nepopravliv talka~ po beskrajnite vselenski prostranstva. Vselenskiot beskraj e dominantiot prostor od kade {to toj gi crpi svoite temi. Tokmu zatoa mo`ebi e vo pravo kriti~arot, koga za Ne{ovski }e zapi{e, deka e poet na beskrajot.

No, golema nepravda }e mu napravime na ovoj na{ rasen poet dokolku ne go ka`eme i toa, deka ve~na tema vo negovata poezija e i neizmernata qubov kon tatkovinata, kon Makedonija. Ne{ovski e avtor na sedum-osum knigi poezija, a zastapuvan e vo pove}e antologii na makedonska poezija objavuvani vo zemjata i vo stranstvo.