Brakot kako institucija (1)

BRAKOT DO@IVOTEN ZAVET PRED BOGA

Pi{uva: Marina STAMENKOVA

  • Vo biblijata se veli: "Ma`ot e glava na `enata i toj treba da ja saka kako {to se saka sebesi, a `enata treba da mu bide pokorna na ma`ot" - {to vsu{nost zna~i deka ma`ot treba da bide za{titnik na `enata i semejstvoto, a `enata da se odlikuva so poslu{nost, s# so cel da se razviva zaemnoto po~ituvawe i razbirawe, za{to hristijanstvoto ne dozvoluva nikakva diskriminacija i vo taa formula e sodr`ana `elbata za ramnopravnost i tolerancija {to treba da go odlikuva sekoj brak

Brakot navidum pretstavuva spoj od dvajca, koi `iveat zaedno, me|utoa na brakot kako zaednica i kako institucija crkvata mu posvetuva golemo vnimanie. Brakot se vbrojuva vo sedumte sveti tajni, kolku {to postojat vo pravoslavieto. Bra~nata zaednica e sozdadena od samiot Gospod Bog u{te od prvite na{i praroditeli Adam i Eva koga bile zdru`eni kako bra~en par, kako bra~na zaednica i blagosloveni ponatamu da `iveat zaedno, da se razmno`uvaat i da go prodol`at rodot ~ove~ki upravuvaj}i so s# ona {to Gospod go sozdal vo tekot na denovite na sozdavaweto na svetot.

Vo pravoslavnoto hristijanstvo se smeta deka brakot, koj{to se zasnova vrz zaedni~kata qubov me|u ma`ot i `enata e do`ivotna zaednica, do`ivoten zavet vo koj treba da `iveat, se razbira i spored evangelskite poraki. Spored tie poraki, dvajcata bra~ni drugari ma`ot i `enata se zdru`uvaat vo qubov, slobodno, nepre~eno i takvata slobodno izrazena qubov crkvata ja blagoslovuva. Ottuka mo`e da proizleze i definicijata za brakot, spored koja brakot e do`ivotna zaednica na ma`ot i `enata, taa trae zasekoga{ i prestanuva samo so smrtta, dokolku eden od bra~nite drugari po~ine. Vo crkovnoto bra~no podra~je nema preporaka, nema mo`nost i ne se dava nikakva nasoka ili sugestija da se raskine taa bra~na zaednica, osven kako {to ve}e spomenavme so nastapuvawe na smrt i so nastapuvawe na golemi neprostivi gre{ki, koi{to dozvoluvaat taa bra~na zaednica da se raskine, a toa e prequbata. Dokolku se slu~i prequba, koja ja naru{uva svetosta na brakot, toga{ e dadena mo`nost toj brak da se raskine, odnosno crkvata da go poni{ti dokolku nema mo`nost takviot brak ponatamu da egzistira.

Samiot brak, sklu~uvaweto na brakot kako ~in vo crkvata se pravi navistina sve~eno, planirano i spored crkovnoto pravo zadol`itelno vo prisustvo na svedoci (kum i starejko), koi{to imaat za cel taa qubov pome|u ma`ot i `enata da ja potvrdat i pretstavuvaat `iranti za zavetot, koj tie go davaat pred sve{teno lice vo prisustvo na roditelite na mladite i ostanatite rodnini. Dokumentot {to se dobiva od takviot ~in e Svidetelstvo za ven~anie. Se veli ven~anie, poradi toa {to koga se izvr{uva samiot ~in, vo sredinata na crkvata, na glavite na mladite simboli~no zna~ewe ima stavaweto na vencite. So ~inot na ven~avawe e povrzan eden ~in {to se vika obvru~uvawe ili prstenuvawe, koe sega se pravi neposredno pred ven~avaweto za razlika od porano, koga prstenuvaweto se vr{elo nekolku nedeli ili meseci pred ven~avaweto. Se odelo do mestoto kade {to `ivee devojkata za da se ka`e deka taa e vetena i treba da se oma`i, a istovremeno i da se otkrie dali sopru`nicite se vo nekoe blisko srodstvo. Denes, bidej}i postojat institucii za da go utvrdat toa, ~inot na prstenuvawe se vr{i na denot na ven~avkata, mladite se fa}aat za raka i racete im se vitkaat vo platno {to simbolizira deka tie duhovno i fizi~ki se soedinuvat i stanuvaat edno telo i eden duh, soedinuvawe za ve~ni vremiwa so cel da bidat zaedno i da si pomagaat eden na drug.

(prodol`uva)