BITU[E, CENTAR NA MINATOTO, SEGA[NOSTA I IDNINATA

Kako {to e poznato oblasta Reka naselena so ju`noslovenskoto makedonsko pleme Mijaci, edno od prvite slovenski plemiwa na ovoj prostor (mia na gr~ki zna~i edna, edno i vo prenosna smisla prvo), koe naselilo oblasti okolu Solun i na jug do rekata Galik, a bidej}i Mijacite prete`no se zanimavale so sto~arstvo i zanaet~istvo nivnoto prisustvo e zabele`ano i vo Lerinsko - selo Bitu{e (na gr~ki Pararion), vo Bitolsko - selo Smilevo, vo Gorno Kru{evo, vo vele{koto selo Papradi{te i Ore{eni, vo Ki~evsko - selo Ehlovec, vo oblasta Gora, na [ar Planina, vo Mijakovce - Ju`na Srbija, vo Mavrovsko, Debarsko, oblasti vo Albanija po te~enieto na Crn Drim i vo drugi mesta vo pravec na dvi`eweto na stadata ovci po sto~arskite pasi{ta i krupniot dobitok.

Po patot koj vodi za Debar, od desnata strana se nao|aat Rostu{e, Bitu{e, Velebrdo i Trebi{te, od levata strana ostanuva manastirot Sv. Jovan Bigorski. Ovoj kraj se karakterizira so isklu~itelna prirodna ubavina i `ivopisnost. Koga }e go zaminete seloto Rostu{e, pred vas, na samo nekolku kilometri gordo, a sepak tolku skromno i ednostavno, }e se izdigne seloto Bitu{e. Smesteno vo podno`jeto na planinite Bistra i De{at so vrvot Kr~in, na nadmorska viso~ina od 954 metri, ovde }e mo`ete da di{ete samo ~ist planinski vozduh. Bitu{e ima 180 `iteli. Pitomosta na ovde{niot narod ja ubla`uva divinata na ovie prekrasni planinski predeli, a toploto "Dobre ni dojdovte" ve pravi da se ~uvstvuvate kako vo svojot dom, pritoa doma}inkata sekoga{ ve ponuduva so slatko, lokum, kafe. Ku}ite, onie starite so visoki ~ardaci, izgradeni od kamen, ovde gi ima mnogu, so~uvani i s# u{te sposobni za `iveja~ka. Izdigaj}i se pred vas, ovie zdanija, stari i po sto godini, ve ostavaat bez zdiv. Vo sebe gi ~uvaat tajnite i sudbinite na mnogu predci. Ova selo e poznato i po svoite pe~albari, koi zaminuvaj}i na gurbet, go ostavale svoeto semejstvo za da mu se vratat koga }e spe~alat dovolno pari. Baraj}i rabota, tie ~esto, osobeno pred Vtorata svetska vojna bea prinudeni da odat na pe~alba i vo sosednite dr`avi: Grcija, Bugarija, Albanija, Srbija i vo drugi zemji, ~esto za skromna zarabotuva~ka. Kako vrvni majstori - fasaderi re~isi vo najte{kite uslovi uspeale da najdat rabota. Nekoi od niv svojot zanaet go usovr{uvale do ramni{te na umetnost, izrabotuvaj}i razni umetni~ki dela na ve}e zavr{enite fasadi ili oddelno. Poznatite bitu{ki tajfi, naj~esto, zaminuvale na rabota vo Crna Gora i toa vo rana prolet.

Vo tekot na Vtorata svetska vojna, ovde e otvorena prvata partizanska pe~atnica "Goce Del~ev". @itelite na ova selo, kako i mnogu drugi sponzori i prijateli na Bitu{e, se zalo`ija ova spomen - obele`je da go za{titat od ponatamo{no propa|awe. Celoto Bitu{e e bogato so mnogu ~e{mi so prirodna planinska voda. Vo seloto, site hristijanski praznici i site narodni obi~ai se povrzani so crkvata. Ovde narodot veruva vo eden Bog, Isus Hristos, i svoite praznuvawa gi zapo~nuva vo crkvite "Sv. Arhangel Mihail" i "Sv. Ilija" (vo mesnosta Dobje, koja{to imeto go dobila po mnogute dabovi). Na praznicite Ilinden i Sv. Arangel vo seloto ima golemi sobiri, na koi doa|aat i onie koi se iselile t.e. migrirale od seloto po gradovite. Ako go pogledneme seloto od eden drug agol, posovremen, }e zabele`ime deka toa gi ima site uslovi za sovremeno `iveewe, poradi toa mnogumina iseleni od nego se vra}aat i gradat ku}i na zemji{tata na svoite predci.

Seloto Bitu{e go so~inuvaat tri maala: Selo i Ran~evci, kako postari celini i Topuzovci kako ponovo maalo. Seloto e od zbien planinski tip, karakteristi~en za site dolnorekanski sela, so ku}i izgradeni od delkan kamen i specifi~na mija~ka arhitektura. Seloto i negovite maala se grupirani pokraj selskite reki Bitu{ka i Trebi{ka, kako i okolu glavnite selski pati{ta i sokaci. Bitu{e li~i na gnezdo, skrieno vo planinata obvitkano so bujno zelenilo od blagorodni pitomi drvja koi, vo proletniot period, mu davaat izgled na prekrasna zelena bajka, nad koja se protegaat zelenite livadi, {umskiot pojas od bukova {uma, planinskite pati{ta i dominantniot Kr~in.

Okolinata na Bitu{e, osven so bujno zelenilo i livadi, izobiluva i so voda koja{to izvira od mnogubrojnite izvori, {to e odraz na pogodnite prirodni uslovi - klimata, reljefot i geolo{kiot sostav na zemji{teto. Ovaa voda pretstavuva zna~aen potencijal za rabotata na malite hidrocentrali, kako i za zapu{tenite i razurnati stari vodenici. Celata okolina na Bitu{e e izvonredno prijatno mesto za `iveewe, "vozdu{na bawa" za izleti, odmor, sport i rekreacija. Od Bitu{e i od negovite obi~ajni i drugi sveti mesta vo negovata okolina, kako na dlanka, se gledaat nepreglednite planinski horizonti, so eden pogled mo`e da se opfati celata dolina na Radika od Mavrovo do Debar. Bitu{e ima veli~estveno, nepovtorlivo izgrejsonce od vrvovite na Bistra i zajdisonce na padinite na Kr~in {to sozdava ~uvstvo na posebna ubavina, du{even mir i gordost.

So svojata idealna mestopolo`ba i prirodnite bogastva so koi raspolaga vo izobilstvo, Bitu{e gi ima site potrebni uslovi za rehabilitacija na bolni od: respiratornite i belodrobni zaboluvawa, asmati~en bronhit i bronhijalna astma, anemija, lo{ fizi~ki razvoj kaj deteto, nervni rastrojstva, psihi~ki zamor i dr.

Seloto Bitu{e e edno od retkite makedonski sela, koe s# u{te gi neguva i gordo gi ~uva svoite narodni obi~ai. Za nas, golemo vnimanie privlekoa narodnite obi~ai vo pre~ek na Sv. Jovan. Ovie sve~enosti zapo~nuvaat na Vasilica (Stara Nova godina), na 13 januari. Ritualot zapo~nuva so meseweto na lebovite, za koi{to voda se zema od Nevestinskata ~e{ma vo 0.00 ~asot. Pritoa lebot se mesi vo dve ku}i, vo ednata, pa vo drugata, zavisi koj go "kreva" kumstvoto, a na ovoj obred e prisutno celo selo. Na 17 januari se odi kaj starite kumovi i tie se ispra}aat vo manastirot "Sv. Jovan Bigorski", kade {to se sedi cela no} i se ~uva krstot. Utredenta, krstot se vra}a vo seloto i so nego se odi vo sekoja ku}a, se poprskuva so svetena voda za zdravje, beri}et i blagosostojba na doma{nite. Ve~erta, na 18 januari, se odi "po kosten~iwa", t.e. edna nevesta oble~ena vo selska narodna nosija slu`i so lokum, a druga so kosteni. Na toj den se nosat i tablite za leb kaj novite kumovi, se ostavaat vo edna soba i se ~uvaat cela no}. Na Vodici, krstot se frla vo rekata, se osvetuva vodata, a `enite (nevesti i devojki) vo nosija, so tablite leb na glava odat nakaj crkvata peej}i ja pesnata "Dobre ni dojde Sv. Jovane". Se vrtat okolu crkvata i ottuka site odat vo Domot na seloto, kade {to se deli ka{kaval i "izvar" (urda), ovde se deli i lebot. Krevaweto na lebot e eden od obi~aite, za koj{to s# u{te se veruva deka onaa nevesta ili devojka {to }e "kreva" leb, vo godinata {to pretstoi, }e bide sre}na i zdrava. I vo vtorata ku}a, vo koja{to isto taka ima novi kumovi, se pravat istite obi~ai. Prvata nevesta od povorkata {to go "kreva" lebot, go zema krstot od crkva i so krstot na ~elo se vra}a vo ku}ata, kade {to im se deli ru~ek na "kumstarkite" (`enite {to go nosat lebot). Krstot se ~uva cela godina. Na 20 januari (Sv. Jovan), se odi na ve~era kaj starite kumovi.