|
FORUM ZAOKRU@ENOTO STUDENTSKO PRA[AWE Irena Grankova, student "@ ivotot ne mo`e da se bira po meni". Mnogu vistini se krijat vo ovaa maksima, no vistina e toa deka `iveeme vo edno burno vreme. Vreme na crna hronika (kriminal, ubivawa, mafija) koe mo`evme da go vidime vo filmovite. Se ~ini deka "Diviot Zapad" se preseluva ili pak latentno bil prisuten u{te od poodamna vo "oazata na mirot". No, {to e tuka e. Vo Makedonija vladee sostojba vo koja se zate~eni site `iteli i vo koja sekoj na svoj na~in `ivee, `ivurka, a bogami ima i takvi koi u`ivaat vo luksuzi. No, sekoj so sre}ata. So ova sakam da go aktueliziram "ve~noto pra{awe" za idnata inteligencija koja se "izleva" vo stranstvo, a od koja najdirektno e pogodena sostojbata vo zemjata, bidej}i spored zakonot na prirodata, nea treba da & pripadne gri`ata za vodewe na dr`avata. No, s# pogolemite branovi na studenti-begalci (ako mo`am taka da gi nare~am) na sezonska rabota vo stranstvo kako da ne se vklopuvaat vo ovaa {ema. Kako da ima ne{to magi~no vo "vetenite zemji" - SAD, Anglija, Francija, Germanija {to postojano gi privlekuva, vo s# pogolemi broevi, za da gi vrze za zemjodelskite farmi, hoteli, restorani.Rabota ima kolku {to saka{, a i dobro pla}aat, a ako si hrabar i ne te fa}a nostalgija mo`e{ da ostane{ ilegalno na (nekoe) podolgo vreme - veli Sa{o, povratnik od SAD koj ostanal tamu pet meseci, a ovaa godina planira povtorno da si ja proba sre}ata za{to znae deka ne e lesno da se dobie viza za SAD. Rabotev tri raboti. Vo prvo vreme vo restoran i hotel, a potoa i vo pekara za sega da imam dovolno pari i da go zavr{am fakultetot", re~e Marjan isto povratnik od SAD koj odi ve}e dve godini, edna po druga. Nemam pravo za povtorno zaminuvawe, a i mnogu se kaam {to se vrativ. Bev bebi - siterka vo edno semejstvo, a vo me|uvreme rabotev i po drugi ku}i. Ovaa godina }e probam vo SAD i ako uspeam }e ostanam za podolgo -veli Marija koja se vratila od {estmese~na rabota od Anglija. Na zdravje. Vo prvo vreme si mislev deka se raboti za pomodarstvo, no od razgovorite so studentite i spored toa kolku od niv ne se vrateni, na videlina isfrla edna rabota deka zad zapoznavaweto na nova kultura, civilizacija, prijateli se krie "ne{to" {to e posilno, a mnogu va`no e plitkiot xeb na na{iot student. Si ja barame sre}ata, bidej}i, vo zemjata, vo pobliska idnina, ne gledame nikakva perpspektiva. Ako diplomiram, ovde sigurno nema da bidam profesionalno vraboten. Tamu barem pla}aat za celata pot {to ja ostavame- re~e edna grupa studenti koja 3 godini pominala vo Germanija. Mnogu ta`no. Zarem na vakov na~in treba ovie entuzijasti, polni so znaewe, da zavr{uvaat kako pe~albarite vo minatoto, no malku pomodificirano?!!! Krajno vreme e vlastite da prestanat da "mlatat prazna slama" deka n# ~eka podobro vreme (a koga?), da & poglednat na realnosta vo o~i i da ka`at stop na emigriraweto na visokokvalifikuvanata sila od zemjata. Redno e da po~nat da go pi{uvaat novoto poglavje na perspektiva vo zemjata za akademcite, no i onie "o{tetenite" ne treba da bidat tolku nestrplivi i pesimisti. Pa, i vo posledno vreme kako da po~nuva da o`ivuva horizontot na vrabotuvawe so otvorawe, restartirawe na fabriki i mo`nosti za vrabotuvawe. Ne e s# taka crno kako {to izgleda za{to i zad maskite na kapitalistite vo stranskite zemji ne se krie "cve}e" za mirisawe". Akademci, poka`ete malku gordost i da ne dozvolime ona {to go imame vo na{ite glavi, za koe site znaeme deka e mnogu vredno, da go potisneme i da go zamenime so "devizno crn~ewe" i ostavawe na mladosta vo tu|ina. Za kraj - `ivotot vo koj s# e lesno i udobno mo`ebi i ne taka ubav kako {to mislime deka bi bil! Duri preku bolesta nau~uvame da go cenime zdravjeto. Preku gladta u~ime da ja cenime hranata. A, poradi toa {to go poznavame zloto, polesno go cenime dobro. |
|