CRNILATA NA CRNU[ANOV (4)

Pi{uva: Eftim GA[EV

  • Kosta Crnu{anov, makedonski Bugarin od Prilep, emigrant vo sosedna Bugarija, pisatel, istori~ar, literaturen kriti~ar, vi{ oblasten u~ili{ten inspektor vo Bitola za vreme na bugarskata okupacija vo Vtorata svetska vojna vo ponovo vreme avangarden agitator i „borec" protiv makedonskata nacionalna samobitnost, so svojot antimakedonski nihilizam ovekove~en so `ivotnoto delo "Makedonizmot i otporot na Makedonija protiv nego" se iska~i na istoriskiot stolb na sramot. Negoviot antinacioialen panflet e izraz ia omraza, gnev i otrov kon s# {to e makedonsko nacionalno i so izliteni falsifikati, sizifovski se obiduva da go „doka`e" nesu{testvuvaweto na makedonskata nacija, jazik, istorija i kultura

Vo ovoj kontekst, pi{uva~ot na ogromniot pamflet Kosta Crnu{anov, site progonuvani i osuduvani Makedonci za ideite na centralisti~kata VMRO, n# tretira kako "borci" protiv makedonizmot, koi{to "vostanale" protiv vlastite na srpska Makedonija vo interes na "sve{teniot" ideal na makedonskite Bugari za obedineta Bugarija. Nebulozniot avtor, duri nas, osudenicite so makedonskata svest i ~uvstvo n# stava{e pod ist znamenitel so osudenicite-sorabotnici na bugarskata fa{isti~ka okupacija na Vardarska Makedonija. Negovoto bezobrazie i makedonoomraza nema kraj, pa duri i raznite osvedo~eni makedonski Bugari osobeno gi vmetnuva{e vo presudite na makedonistite za da se ostavi op{t vpe~atok za masovnosta na borbata protiv srpskiot makedonizam.

Da potsetam na u{te edna drskost na Crnu{anov, koga i na{iot sudski proces go okvalifikuva kako proces na makedonskite Bugari, a za na{iot lider na VMRO - vskata organizacija: Makedonsko nacionalno dvi`ewe "Bung" Trajko Popov e osuden na smrt i likvidiran; na str. 334 i 335 makedonomrazecot }e zapi{e: "Trajko Popov be{e mlad ~ovek na okolu 40 god., veren do smrt na bugarskoto ime i na osloboditelnoto delo na Makedonija kako bugarska zemja". Beskrupulozna laga, oti Trajko Popov u{te vo 1938 god. vo Skopje, zaedno so Borislav Gradi{ki ja formiraat spomenatata organizacija "Bunt" koja{to vo nepi{anata programa se zalagala i borela protiv golemosrpskata i golemobugarskata asimilacija na makedonskiot narod i so svoite soidejci se sprotivstavija na vostanovenata jugomakedonska bol{evi~ka vlast (zatvoreni vo maj 1945 g.), borej}i se za samostojna i obedineta suverena makedonska dr`ava i makedonskata nacionalna svest. Na str. 471 Kosta Crnu{anov }e gi spomne imiwata na "devet du{i Bugari" od na{iot proces, a za mene vo fusnota }e zabele`i: "Kako 16-godi{no mom~e so voshit gi pre~ekal bugarskite vojski...Ovaa klevetni~ka nebuloza Crnu{anov mi ja imputira so cel na nekakov na~in da me "kompromitira" znaej}i gi moite istapuvawa vo makedonskite mediumi vo posledno vreme na linija na "makedonizmot" i za mojata krajna eksponiranost vo idrizovskata borba protiv probugarskata proviniencija.

Koga "disertacijata" na ekstremniot okupatorski vi{ u~ili{en inspektor }e se involvira vo golemobugarskiot dnevnopoliti~ki antimakedonski mozaik, toga{ "na{iot" prv priznava~ }e pobara kompenzacija, promoviraj}i dve bugarski dr`avi, odnosno, Makedoncite, voobi~aeno gi proglasuva za bugarski narod vo "vtorata" bugarska dr`ava. Vakvata politi~ka metastaza koincidira so patologijata na krvaviot Neron - vo`dot na "nebeskiot" srpski narod, koj srpskoto carstvo go proglasuva od "Gevgelija pa do Knin". Antimakedonskata otrovna meduza, gr~kiot sosed, ja opsednuva kompleksot nare~en Makedonija, nurkaj}i ja glavata vo `iviot pesok za da ne ja gleda istoriskata vistina za su{testvuvaweto na del od makedonskiot narod vo gr~kata dr`ava podjarmen so fatalnata Vtora balkanska vojna. Vo ovoj kontekst i ~etvrtiot sosed, inspiriran od balisti~kite aspiracii, u{te od vremeto na Vtorata svetska vojna, }e ja lansira monstruoznata "Ilirida" - pandan na makedonskata dr`ava kako "dr`avopraven" subjekt i "partner" za federalizacija na istata.

(prodol`uva)