|
Delovi od najnovata kniga "Ideolo{kiot aktivizam nad Makedoncite pod Grcija" (8) SE BOREVME ZA DA JA ZADR@IME MAKEDONIJA - DA STANE GR^KA Pi{uva: STOJAN KO^OV
V toriot period (21.11.1946 do 2.4.1952) koga dejstvuva{e pod rakovodstvo na KPG i for-malno koga be{e rasformirana od KPG. Toj za prviot period veli: "Spored nepotpolni podatoci, vo po~etokot na 1946 godina Organizacijata NOF, pokraj glavnoto, ima{e 5 okru`ni, 10 okoliski, 3 gradski i 32 reonski rakovodstva so 120 profesionalni kadri na NOF, NOMS i AF@. Na teritorijata na Egejska Makedonija bea organizirani 220 sela (polovina od ovie se uni{teni vo vremeto na Gra|anskata vojna - m.z.) funkcioniraa nad 170 selski i gradski organizacii, vo koi ~lenuvaa 4.784 Makedonci i Vlasi vo NOF, 4.823 mladinci i mladinki vo NOMS i 2201 Makedonki i Vlainki vo AF@" (vidi str.129). Vo toj period za oru`enite sostavi veli: "Vo podra~jeto na Vi~o, vo avgust dejstvuvaa nad 100 borci; Vo Centralna i Zapadna Egejska Makedonija, dejstvuvaa okolu 500 makedonski partizani na NOF. Tie bea rasporedeni: Kajmak~alan 200, na Pajko 80, na Vi~o 130 i na Gramos 80. Makedonskite partizani bea organizirani vo grupi i od 10-15 i vo odredi do po 40-50 borci. Pokrupna voena formacija be{e formirana samo vo Vodensko - do bataljon. (vidi str.143.)Vo “Borba” od 3. 9. 1946 godina vo svojot napis Vawa Kralevi}, pod naslov: "Polo`bata vo Egejska Makedonija" iznesuva podatoci za rezultatite od terorot na gr~kite vlasti po vojnata koi imaat za cel iskorenuvawe na makedonskiot narod vo Egejska Makedonija: Od Varkiza (12.2.1945) do juli 1946 godina 20.000 Makedonci i Makedonki bile prinudeni zasolni{te da pobaraat preku granicata, 22.458 se zatvoreni, 21.202 se osudeni, 225 se ubieni, 1.309 najdoa pribe`i{te vo planinite itn. Vrz osnova na Zakonot za vonredni merki od 6 juli 1947 godina bea obvineti 200 iljadi demokratski gra|ani,od koi 80.000 bea Makedonci. SJAJOT I BEDATA NA "VOZVI[ENITE" CELI Dali seto ova poka`uva deka nie, Makedoncite, bevme gotovi kako narod za takov stepen na revolucija (vojna) i da poka`eme gordost so ogan i me~? Za seto ova {to se slu~uva{e, pred da se objavi Gra|anskata vojna, gr~kata dr`ava za da gi spre~i ovie dejanija na NOF - organizirana od KPJ - KPM donesuva najrigorozni zakoni protiv Makedoncite i so toa pravi ozakonuvawe na nasilstvata protiv Makedoncite vo Grcija. Gi donesuva slednite zakoni: 1. Zakon 543/45 "Protiv organizacii i lica {to dejstvuvaat za otcepuvawe na gr~ki teritorii". 2. Zakon br.453 i Zakonot TOD od juli 1945 "Za obezbeduvawe na javnata bezbednost". 3. Dekretot "G" od 18 juni 1946 "Za vonredni merki za javnata bezbednost". 4. Prinudniot Zakon (KZ) 4124/1945 "Za krivi~no gonewe na somnitelni lica". 5. Zakonot PZ 453 od 17 juli 1945 "Protiv avtonomisti~ka dejnost" i so koj makedonskite organizacii NOF, NOMS i AF@ se proglaseni avtonomisti~ki, se stavija nadvor od Zakonot i nivnite ~lenovi se proglaseni za banditi i im se sude{e za velepredavstvo. I drugi zakoni. No, tuka treba da napomeneme deka toa go storija i komunistite koga, Rezolucijata na IB, site ~lenovi na ovie organizacii bea proglaseni za "Titovi agenti" i bea bezmilosno goneti. Dali so sevo ova se ostvari celta {to ja iznese "Etnikos Kirikas" deka "Od Grcija treba {to pobrgu da se proteraat Slavomakedoncite"? No, {to najva`no toa go potvrduva i dnevnikot na OK na KPG za Makedonija "Laiki foni" (Naroden glas) vo svojata statija pod naslov "Povtorno za Sudetite", me|u drugoto pi{uva: "...Grupa pratenici postavija pra{awa vo parlamentot vo vrska so Slavomakedoncite i baraat, ni pomalku, ni pove}e, da se donese re{enie za nivnoto progonuvawe od Grcija". OD IZMAMA VO IZMAMA. PO TAKANARE^ENOTO "BRATSTVO I EDINSTVO" POME\U NOF i KPG, NOF POMINA OD EDNA VO DRUGA "BRATSKA PREGRATKA" OSTANA OV^AR BEZ STADO I JA IGRA[E ULOGATA NA ZBUNETO DETE... Vtoriot period na NOF e period koga dejstvuva{e pod rakovodstvo na KPG (21.11.1946 do 2.4.1952 koga i formalno be{e rasformirana). Vo svojot napis d-r Risto Kirjazovski pi{uva: "Na 31 mart 1946 godina edna pogolema grupa gerilci napadnaa `andarmeriska stanica vo Letihoro-Katerinsko, so {to be{e ozna~en po~etokot na Gra|anskata vojna vo Grcija". Vo svojata kniga "NOF i drugite organizacii na Makedoncite od Egejska Makedonija 1945-1949", na str. 173 pi{uva: "Na 28 oktomvri 1946 g. site partizani, ~ij broj iznesuva{e okolu 1800 borci, bea obedineti vo Demokratska armija na Grcija (DAG), na ~elo so Glaven {tab, sostaven od: Markos Vafijadis, komandant, Georgios Protopapas-Kikicas, zamenik na komandantot, Lambros Kanikaridis-Lasanis, \orgis Blanas-Ki{avost i Panos Kapetewos, ~lenovi na {tabot. Osnovni zada~i {to gi postavi G[ na DAG, po konstruiraweto, bea zajaknuvawe na regrutacijata na novi borci i sklu~uvawe spogodba so NOF za obedinuvawe, vrz osnova na principielnata soglasnost, postignata me|u prestavnicite na KPG i NOF na 14 oktomvri 1946". VE]E SO GODINI VO TIE KOMUNISTI^KI PARTII, ZA @AL, NI OSTANA VOOBI^AENOST DA SE DOVEDUVAME VO APSURDNI SITUACII, DA GO DOKA@UVAME SOPSTVENIOT IDENTITET, LOJALNOST. DA VLEGUVAME VO KONFLIKT MAKEDONEC - MAKEDONEC Taka pi{uva vo knigata d-r Risto Kirjazovski, a sega veli: "...Vo soglasnost so dogovorot Tito - Zaharijadis, vo oktomvri 1946 g., pomina NOF pod neposredno rakovodstvo na KPG". Veruvam, deka "upatenite" protivnici na mojata kniga "(samo)`rtvuvaweto na Makedoncite pod Grcija" na moeto postaveno pre{awe pred makedonskata istoriografija i institucii: "Kako i zo{to be{e izmanipuliran i `rtvuvan makedonskiot narod pod Grcija vo Gra|anskata vojna 1945-1949 godina", a sega im e jasno, bidej}i toa sega go potvrdi najkompetentnata li~nost, istori~arot d-r Risto Kirjazovski. Sekako, }e treba da imaat respekt kon nego, bidej}i nivnite pi{uvawa vo "Nova Makedonija", vo rubrikata "Pisma" bea polni so pasusi od negoviot materijal (41 str.) {to im poslu`il kako adjudikacija i javno denuncirawe vo korist na negovata dosega{na napi{ana istorija za "Egejcite", a potoa od 8.4.1994 deponiran vo fondot "Memoari", br.Sk.4.11118 vo Oddelenieto za dokumentacija vo INI - Skopje. Po pominot na NOF pod neposredno rakovodstvo na KPG, cenata na zabludite i na pogre{nite pati{ta moraa da se platat sega pred KPG. Toa be{e cenata na sjajot i bedata na na{ite "vozvi{eni" celi {to gi propagira{e NOF, a sekoj obi~en ~ovek mo`e da si prestavi vo kakva polo`ba be{e po Rezolucijata na IB sekoj Makedonec, koj be{e ~len na NOF, NOMS i AF@. Sega NOF, od revolucionerna sila, koja se opira{e na tradiciite od prethodnite nacionalnoosloboditelni borbi, n# natera (Tito i Zaharijadis) da im gi predadema site makedonski vojnici i pred na{ite o~i od formiraniot G[ so nieden Makedonec, a site novomobilizirani Makedonci da zaminuvaat dlaboko vo predelite na Grcija, treba{e da im gi ostvaruvame zada~ite na G[ na ~elo so Markos i so totalnite nasilni i nezakonski mobilizacii da izvr{ime pusto{ po makedonskite sela, ta duri vo toga{nata NR Makedonija (osobeno vo Skopje) od lu|eto koi begaa od zloto - bea ispra}ani vo pregratkite na smrtta so parolata "Sega ili nikoga{!" - koe pretstavuva{e ~isto osakatuvawe na makedonskiot um, da gi pra}a lu|eto vo revolucija, pokrieni vo kamioni so ceradi: "Via Skopje"- Gramos. Seto toa trae{e do mart 1948 g. koga im bea zemeni i malite deca od pregratkite na majkite, za i niv da gi napravat vojnici na DAG, da ja opusto{at makedonskata ku}a. KPG JA IZMISLI KATEGORIJATA ZA SATISFAKCIJA NA SITE ONIE KOI KAKO ^LENOVI NA NOF I POMOGNAA DA GI MOBILIZIRAAT MAKEDONCITE, GI POSTAVUVA[E VO EDINICITE NA DAG, KAKO ODGOVORNI ZA "SLAVOMAKEDONCITE". SME[NO - NELI? TOA SE SLU^I ZA PRV PAT VO ISTORIJATA NA VOJUVAWETO, A ZO[TO TOA GO PRAVE[E NE E TE[KO DA SE RAZBERE Takvata surova propaganda {to go ima{e dovedeno makedonskoto naselenie, nebare go imaa dovedeno vo odmazdni~ki trans i so toa nie, Makedoncite, ne mo`evme da gi vidime (osetime) namenetite signali na zonata na u`asot, koe be{e planirano protiv nas. Od druga strana, gr~kata dr`ava gi donese i zakonite za da ne mo`eme nikoga{ da se vratime. 1. Dekret "Z" od 7 dekemvri 1947 g. "Za li{uvawe od gr~ko dr`avjanstvo na site lica koi dejstvuvaa antinacionalno vo stranstvo". 2. Dekret "NA" od 24 april 1948 g. "Okolu odzemaweto na penziite na lica koi dejstvuvaat antinacionalno". 3. Dekret "N" od 20 januari 1948 g. "Okolu konfiskuvawe na imotot na u~esnicite vo banditskata vojna". 4. Zakonot 2536/53 "Za raseluvawe i naseluvawe na pograni~nite podra~ja". 5. Zakonot 3958/1959 " Okolu imotite na begalcite". 6. Zakonot 660/1977 "Okolu reparacijata i sopstvenosta na begalcite". OTKORNATI OD MAKEDONIJA POD GRCIJA I na kraj, gr~kata Vlada vo 1985 godina go donese posledniot Zakon br.1540, so koj se re{ava pra{aweto za vra}awe na imotite na politi~kite begalci. No, ovoj Zakon se povrzuva so Uredbata na Ministerstvoto za javen red i Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, br.106841, od dekemvri 1982 g. na Grcija mo`e da se vratat samo "Grci po rod". So ovoj akt Grcija pravno gi normira fakti~kite diskriminacii kon nas - Makedoncite, a za~uduva faktot deka pred svetot kako da nemame fakti i argumenti deka sme postoele i deka postoime. [to zna~i, kako rezultat na sevo ova, }e morame duri po polovina vek da trgneme od mnogu ponisko skalilo otkolku {to nekoga{ sme bile. Site otkornatici od Makedonija pod Grcija, dolgo `iveeme pod propagandite na sterilnite i neproduktivni sovetuvawa i tribini. Sega mnogu ne{ta se izmenija, poznati se mnogu elementi na tragedijata, no ne treba da zboruvame, deka u{te ima `ivi u~esnici na DAG, koi od samite Grci bea pofaluvani za herojskata borba. Nikoga{ ne se slu{na od voenite i politi~kite stratezi deka gi analizirale site petna na pogubenata politi~ko - voena taktika, tuku na{ata sudbina se vide koga n# odnesoa vo Ta{kent i n# ostavija i u{te tolku majki so crni {amii i iljadnici deca, otkornati od svoite ogni{ta, gi ostavija niz Evropa, bez ~uvstvo na moral za da n# vratat i da n# prestavat pred gr~kata dr`ava onakvi kakvi {to n# priznaa vo vremeto na Gra|anskata vojna. Takvo ne{to vo svetot da si go ostavat svoite soborci i sogra|ani na ista dr`ava, ne go storija; nikoja armija - ni Komunisti~kata partija toa go stori samo KPG i generalot Markos (Grk po rod). Toj, koga se vrati vo Grcija, na Atinskiot aerodrom go do~eka na~alnikot na General{tabot na voenite sili na Grcija i od s# srce pregrnaa. Na pra{aweto od edna novinarka od nedelnikot "Epikera", vo {to be{e smislata na negovata borba, Markos odgovoril: "Smislata be{e vo toa {to gi proteravme Slavomakedoncite od severnite kraevi na Grcija za Makedonija, da ostane gr~ka" (vidi "Nova Makedonija", 25.21992). Ete zo{to se bore{e generalot Markos, doselenik kako kolonist - maxir, vo 1927 godina, a nie od nego se nadevavme deka sindrofos (drugarot) Markos }e ni go re{i makedonskoto pra{awe. (PRODOL@UVA) |
|