|
Namaluvaweto na hemoglobinot i eritrocitite vo krvta (2) ANEMIJA Pi{uva: Slobodan SMILEVSKI
P od normalni uslovi vo tkivata se iskoristuvaat samo okolu 30 % kislorod vo krvta. Ostanatata koli~ina slu`i kako rezerva i se iskoristuva samo kaj zgolemen napor. Anemi~niot pacient ja `rtvuva ovaa rezerva i re~isi potpolno go iskoristuva kislorodot od krvta. So toa, negovata rabotna sposobnost e namalena, zatoa {to samo vo miruvawe tkivata dobivaat dovolno kislorod. Ako se namali hemoglobinot na 20 - 30 % od normalnata sostojba, t.e. na 4 - 6 %, toga{ voop{to nema rezervi na kislorod vo krvta, pa bolniot te{ko di{e, duri i pri najmalo dvi`ewe. Eden od simptomite na bolnite od anemija e bledilo na liceto. Bledilototo na liceto kaj bolniot poteknuva od vazokonstrukcija na krvnite `ili vo ko`ata i od namalenata koli~ina na hemoglobin. Blediloto, me|utoa, ne e istovetno so anemijata, zatoa {to bojata na ko`ata zavisi od mnogu faktori. Osven od polnewe na krvnite `ili i koli~inata na hemoglobin, bojata zavisi od debelinata na epidermata i od pigmentite na ko`ata. Bledo lice, ne mora zaradi toa, da bide anemi~en. Drugi simptomi se vrtoglavica, jaki glavobolki, pa duri i delirium. Kaj te{kite i dolgotrajni anemii doa|a do pro{iruvawe na srceto. Namaleniot viskozitet na krvta i zgolemenata brzina na cirkulacijata na krvta predizvikuvaat {umovi, tie se slu{aat vo predelot na srceto. Upotrebata na `elezoto, vitaminot B12, folnata kiselina ili hirur{kiot zafat mo`e da dovedat do trajno izlekuvawe. Va`no e da se upotrebi ona antianemi~no sredstvo, koe e specifi~no za odreden oblik na anemija. Upotrebata na pove}e antianemi~ni lekovi odedna{, e lo{ obi~aj i poka`uva deka prirodata na bolesta, na doktorot ne mu e jasna. Me|u antianemi~nite lekovi se razlikuvaat dve grupi. Ednite deluvaat direktno na anemijata, toa se materii ~ij{to nedostatok predizvikuva anemija, kako `elezo, vitamin B12, folna kiselina, poretko. Ovie materii se davaat ne samo za normalizacija na krvnata slika, tuku i dopolnitelno, zatoa {to pacientite povtorno pa|aat vo anemija po "uspe{no" zavr{enoto le~ewe. Koga se postignuva normalizacija na krvnata slika, nema u{te dovolno zalihi na `elezo vo organizmot, pa so ponatamo{no zemawe treba i tie da se popolnat. Ima niza oblici na anemija, koi denes isklu~ivo se le~at so transfuzija na krv, me|utoa tuka uspehot e kratkotraen.Hroni~noto krvarewe, isto taka, mo`e da bide pri~initel na anemija. Nedovolnata koli~ina na `elezo vo hranata samo isklu~itelno predizvikuva anemija, i toa kaj lica koi se dolgo na dieta, kako i deca koi se hranat isklu~ivo so mleko. Umorot, apatijata i gubeweto na apetit obi~no se prvi pre~ki. Eden oblik na anemija zabele`an e kaj pove}e ~lenovi od ista familija. Po~esta e kaj lu|e so posvetla boja na kosata i svetli o~i, otkolku kaj lu|e so mnogu pigmenti. ^esto kaj ovoj oblik na anemija (perniciozna anemija) zafaten e i nervniot sistem. 70-95 % od bolnite poka`uvaat nevrolo{ki promeni, kako {to se na primer: neuramnote`en od, pre~ki pri mokrewe, zaboravenost, halucinacii, du{evni pre~ki, gubewe na ~uvstvo za miris. Ovie nevrolo{ki simptomi ne zavisat od stepenot na anemija. Tie mo`at da & prethodat na anemijata. @olticata isto taka e "pridru`en" faktor, koj so le~eweto is~eznuva. Le~eweto na nevrolo{kite promeni so vitamin B12 potrebno e da se sproveduva barem 6 meseci ili 1 godina, a se dopolnuva so fizikalna terapija. Postoi i anemija koja e nasledna. Onie koi ja nasledile anomalijata od dvata roditela, poseduvaat te{ki simptomi. Anemijata se zabele`uva u{te vo prvite godini od `ivotot so bledilo, umor, zaostanat razvoj i povremeni napadi od zgolemena temperatura. Slezinata, a ~esto i crniot xiger se zgolemeni. Ko`ata im e bleda, `oltenikava. Anemijata poradi promena na koskenata sr` se pojavuva vo tekot na hroni~ni zapalenija (na pr. tuberkoloza), kako i kaj bubre`nite bolesti. Potrebno e da se davaat antibiotici za le~ewe, no i za spre~uvawe sekundarni infekcii. Najva`no e da se vnimava na sekojdnevnata ishrana i da se konzumiraat produkti koi se bogati so `elezo (kako na pr. spana}, grav, le}a, `ol~ka od jajca, slezina, xiger, cveklo, magdonos, borovinki, kapini) kako i so belkovini (mleko, meso, jajca, riba). Vo svetot, anemijata e mnogu prisutna na aziskiot kontinent, posebno vo zemjata na izgrejsonceto, Japonija, kade {to te{ko uspevaat kulturi od tipot na spana}ot, me{unkastite rastenija, taka {to `elezoto e pomalku prisutno vo ishranata na tamo{nite `iteli. |
|