Za pe~alot i tagata na Makedonija

NOVOGODI[NA SREDBA NA "GASTARBAJTERITE" VO DEBAR

Pi{uva: Filip Vasilevski

Pe~albata, tu|inata ("tu|inata pusta da ostane"), postojano go turka, go tera Makedonecot da stavi "glava v torba" i da zamine. N# ima na site ~etiri strani na Svetot. Eve, n# ima i na Apeninskiot Poluostrov, vo zemjata na "Azurite", i tamu Makedonecot svil gnezdo - od nemajkade, no sepak ne zaboravil od kade e i od kogo e

Po povod novogodi{nite, bo`iknite praznici i muslimanskiot praznik Ramazan - Bajram, vo zemjata pristignaa mnogu na{i sonarodnici na rabota po evropskite zemji.

Denovive, na novogodi{nata sredba so na{ite "gastarbajteri" vo Debar, vo organizacija na Zaednicata na Makedoncite so islamska religija vo Makedonija, i nejziniot pretsedatel, Xevat \ulioski, bea odr`ani razgovori so prestavnicite na na{ite rabotnici od Trevizo i okolinata - Italija, so na{ite privremeno vraboteni vo Slovenija, so pretstavnicite na kulturnite klubovi od mnogute zapadnoevropski zemji, a se rodeni i `iveele, vo Zapadniot region na Makedonija - dojdeni da gi posetat svoite rodnini i prijateli ovde vo Dolna Reka, Debarska @upa, Debar i okolinata.

Golem e brojot na vraboteni, jas bi rekol emigrirani semejstva, vo Italija od redot na islamiziranite Makedonci, od Zapadna Makedonija - posebno od dolnorekanskata "torbe{ka enklava", ni re~e so treperliv "glas" mladiot Nevzija Mehmedi - od s. Skudriwe, koj kako perspektiven sredno{kolec na tetovskoto Sredno - medicinsko u~ili{te, `rtva na nema{tijata i bezparicata, se odlu~i da trgne po patot na "pe~alot" {to vode{e preku Slovenija, za da se "priberi" kon "dolnorekanskata kolonija" vo Trevizo - Italija.

Tamu jas, veli Mehmedi, `iveam i rabotam podolgo vreme. So sebe go povedov i semejstvoto, kako i mnogu drugi moi dolnorekanci. Denes vo Trevizo i okolinata, n# ima nekolku stotici semejstva, a brojkata na "doseleni", se pribli`uva do "iljadarka", a i pove}e.

PESNI, NA ZBOR MAKEDONSKI

Vo Trevizo i okolinata, isto kako i ovde, si sozdadovme maala - na `irovni~ani, trebi{~ani, skudrinci, mogor~ani, kosovra{tani, papradi{ani, debar~ani. Vrie kako vo ko{nica. Buluk od deca, xagor i "pesni, na zbor makedonski". Vo rodnite mesta ni ostanaa samo na{ite iznemo{teni, stari roditeli, kolku da ne ni zgasnat ogni{tata. Eve, tuka sme edna{ godi{no, povtorno kraj staroto ogni{te, zo{to na{ite "krvavo spe~aleni liri" }e bidat "prokolnati", ako zaboravime na tatko, majka, tatkovina, roden kraj, za ne{to, {to ne se zaborava, {to ne smee da se odrodi. Nie sme Makedonci - i takvi }e ostaneme. Denes sme vo Debar, na povik i pokana na na{eto zdru`enie "Zaednica na Makedoncite so islamska religija", so koja rakovodi na{iot vreden i doka`an pretsedatel Xevat \ulioski. Nie se dogovorivme da rabotime, sorabotuvame, pred s#, na kulturen i prosvetno - obrazoven plan. Nam ni e potrebna vrska so dr`avata, vpro~em, nie sme nejzini gra|ani, sme i sakame da ostaneme toa {to sme - Makedonci. No, `elbata e edna, a vistinata e druga, veli mladiot Nevzija Mehmedi.

Nie vo Italija, po s# izgleda, ostanuvame i ponatamu "~edo bez majka". Italijanskite vlasti pove}e se interesiraa za nas, otkolku na{iot ambasador. Tie pobrzo razbraa i prifatija deka nam i na na{ite semejstva ni e osobeno te{ko da se vklu~ime vo sredinata. Posebno za na{ite deca koi treba obrazovanieto da go prodol`at na jazikot na dr`avata, niv im treba kontakt so sredinata, zabava, rekreacija i kulturna adaptacija. Zatoa tie u{te minatata godina organiziraa razni kursevi, seminari i sesii za takanare~enite "kulturni posrednici" za etni~kite strukturi {to denes go naseluvaat toj del na Italija. Od makedonskata etni~ka struktura da go posetuva toj kurs, bev odreden jas i ovaa godina }e go zavr{am, za da mo`am da rabotam na "kulturnite komunikacii" i povrzuvawe na na{ata "etni~ka kolonija" so `ivotot i razvojot vo dr`avata vo koja `iveeme i potrebite na na{ite, tamu vo delot vo koj jas `iveam i rabotam, a i po{iroko.

Eve, lanskata godina, na sportskiot fudbalski turnir, za kantonot Trevizo, vo konkurencija na fudbalski ekipi od Afrika, Azija i ekipi na evropskite dr`avi, sostaveni od rabotnici vo Italija, go osvoivme prvoto mesto. Se iska~ivme na piedestalot, radosni i sre}ni {to kako Makedonci, go osvoivme prvoto mesto, no ta`ni {to me|u nas gi nema{e na{ite pretstavnici od Ambasadata, kako i drugite. Na binata za proglasuvaweto nemavme na{e nacionalno, dr`avno zname. Veruvale ili ne, te{ko ni padna!

MAKEDONSKI U^ILI[TA ZA DOPOLNITELNA NASTAVA

Sega, koga ovde vo Makedonija, preku na{ata asocijacija, doznavme za mo`nostite na soraboka i pomo{, posebno sme radosni i o~ekuvame na{iot FK "Makedonija" naskoro da dobie dresovi i drugi sportski rekviziti, }e go imame i makedonskoto zname, dobivme instrukcii za formirawe na kulturen klub, a {to e najva`no, potsekretarot za osnovno obrazovanie g. \or|i Ilievski se zalo`i, vo Ministerstvoto za obrazovanie, da go pokrene pra{aweto za otvorawe na makedonski u~ili{ta za dopolnitelna nastava za na{ite deca, koi ovde vo Trevizo, gi ima nad stotina na razli~ni vozrasti. Znaete, te{ko e da se odrodi{, a tu| vo tu|ina }e stane{ ako si ja prese~e{ papo~nata vrska so rodnata zemja. Zatoa, slobodno napi{ete: Nie sme podgotveni da rabotime i sorabotuvame so na{ata Asocijacija na Makedoncite so islamska religija i g. \ulioski, zo{to toj so negovoto iskustvo i znaewe na ovoj plan e potvrdeno i poznato vo zemjata i po{iroko. Posebno, koga sme vo pra{awe nie Makedoncite so islamska religija, a ovde vo Italija n# ima pove}e iljadi. Ist e slu~ajot i vo R.Slovenija. Tamu pak, po razni osnovi, prete`no rabotni, n# ima okolu 8.000 , no bez kakva bilo organiziranost. @alam, no znam, rabotev i tamu, iako vo slovene~kata "de`ela", rabotat makedonski dru{tva, klubovi i drugi formi na organizirawe, blagodarenie na golemiot entuzijast, neodrodeniot, i po s# golem Makedonec, g. Atanas Prodanski od Kraw. Sakam so nego da sorabotuvame, toj e neumoren, kulturen i nacionalen borec, {to ja poznava sudbinata i istoriskata nepravda na ovoj del od makedonskiot narod.

Sega na red ste Vie - Makedonija i makedonskata dr`avna vlast i Vladata, Ministerstvoto za iseleni{tvo i g. Trenevski, vo kogo mnogu veruvame. Na{ata kulturna Asocijacija vo zemjava, Zednicata na Makedoncite so islamska religija, nejziniot pretsedatel g. Xevat \ulioski, vo o~ekuvawe da se vidime i vo Trevizo. Vi posakuvame uspeh i napredok na site vo Makedonija, no ne zaboravajte n# i nas, nie sme neraskinliv del od narodot i par~eto zemja - makedonska, ni re~e mladiot gospodin Mehmedi Nevzija od dolnorekanskoto selo Skudriwe- Debarsko, vo razgovorot {to go vodevme vo Debar, na sredbata na rakovodstvoto na Zaednicata na Makedoncite so islamska religija so vrabotenite Makedonci vo stranstvo.

Ete, vi velam , te{ko, no jasno i kristalno ~isto, Makedonija ja zafa}a nov "iseleni~ki bran". Pe~albata, tu|inata ("tu|inata pusta da ostane"), postojano go turka, go tera Makedonecot da stavi "glava v torba" i da zamine. N# ima na site ~etiri strani na Svetot. Eve, n# ima i na Apeninskiot Poluostrov, vo zemjata na "Azurite", i tamu Makedonecot svil gnezdo - od nemajkade, no sepak ne zaboravil od kade e i od kogo e. No, "pustata pe~alba"- denes ne e ista na onaa koga "doma}inot ode{e sam" i se vra}a{e, koga-toga{, po cena: "Libeto da go prodade i ele~eto", za da pu{ti pari, "da si doe doma}inot", da si go plati biletot za nazad i da umre na svojata grutka.

ZA MAKEDONSKATA KAUZA

A dene{nava pe~alba ne e takva, se odi, se emigrira, na prosto. Se praznat selata, se pustat i raspustuvaat celi familii, se zatvoraat u~ili{ta, toa e najnovata i najaktuelna sostojba, vo zapadniot del na rodinata na{a. I Makedoncite so islamska religija gi fa}a takva groznica. Vo Reka i Debarsko gi nema Makedoncite, uslovno ka`ano so "hristijanska religija", se ~istat i nivnite sobra}a Makedoncite - uslovno "muslimani". Dolna Reka pustee pokraj "nemata Mija~ija", "`ali goro da `alime, ti za tvojte lisja, jas po moite ~eda",- ni re~e za kraj g. Xevat \ulioski, pretsedatel na Zaednicata na Makedoncite so islamska religija vo Makedonija, dodavaj}i:

Nie i na{ata Asocijacija, visoko i gordo }e go digneme ~eloto, vo borbata so s# {to zna~i odroduvawe, nacionalna svest, makedonska kauza, vo odbrana na na{eto postoewe, na na{ata svest i na{ite etnoprocesi, }e bideme vo vrska so site i vo zemjata i vo dijasporata. Na{ata Zaednica, naskoro }e otvori i osvoi "kancelarii za vrska " i vo Italija, Slovenija, Germanija, Srbija, (na Gora), Albanija, Bugarija, Turcija, Grcija i sekade kade {to `iveat i rabotat Makedoncite so islamska religija , a so toa sozdavame mo`nost da se povrzeme kulturno i duhovno, site na Balkanot i Evropa, vo edna nova Asocijacija, koja vo svoite redovi }e gi vklu~i site dru{tva i asocijacii, a }e se vika: Balkanska zaednica na Makedoncite so islamska religija, za{to niz celiot Balkan n# ima ni pomalku, ni pove}e tuku ramno eden milion. Makedoncite so islamska religija, koi od istoriski posledici denes se rastureni i se pod vlijanie na raznite re`imi i sistemi, s# so cel da se odrodat i zaboravat na svoeto, makedonskoto, koe ne go zaboravile i uporno ne go zaboravaat.