VLADATA VO SENKA ]E NUDI REALNI RE[ENIJA

BU^KOVSKI: Taa ideja podolgo vreme e prisutna vo javnosta. Nea ja obznani liderot na Partijata, g. Crvenkovski pred dva meseci, baraj}i od drugite politi~ki partii koi ne se zadovolni od aktuelnata vlast, i koja Makedonija ja vodi vo propast, da dojde do okrupnuvawe na opozicijata, bidej}i edinstven spas za Makedonija vo momentov e zasiluvawe na opozicioniot front. Toga{ bea ponudeni dve to~ki koi bi gi povrzale site politi~ki partii, a toa e nezavisna unitarna Makedonija i razvoj na demokratijata. Mislime deka na ovie pojdovni osnovi mo`e da se najdat mnogu partneri i prvata bitka za simnuvawe na ovaa vlast }e bide organizirawe na fer i demokratski izbori. Se somnevame deka ovaa vlast i na pretsedatelskite izbori '99 poka`a deka ne e sposobna i ne saka da organizira fer i demokratski izbori. Zatoa }e mora da se animira me|unarodnata javnost, ne e dovolno samo da dojdat me|unarodni nabquduva~i za koi vo posledniot izve{taj, OBSE prizna deka ne prisustvuvale, nikade barem vo ovoj del na Evropa na vakvi katastrofalni izbori. Pritisokot mo`e da go izvr{i zdru`enata opozicija, no ne e zanemarlivo vlijanieto i na me|unarodniot faktor i vo toj pogled mora{e ovaa ideja povtorno da se reafirmira na Konvencijata, deka }e mora da se napravi pritisok ne samo na aktuelnata vlast tuku i na me|unarodnata zaednica, za da obrne posebno vnimanie na izborite koi doa|aat.

BU^KOVSKI: Nie ne treba da gi ubeduvame Albancite. SDSM be{e na ~elo na prethodnata vlada i napravi mnogu za podobruvawe na nivnata polo`bata. Studija koja ja zagovara{e pretsedatelot Gligorov da se napravi komparativna analiza i da se vidi kakvi se pravata na malcinstvata {to `iveat vo Makedonija vo sporedba so malcinstvata vo drugite balkanski dr`avi, }e poka`e{e deka nie gi po~ituvavme standardite koi gi ima propi{ano Sovetot na Evropa i EU. Bevme anatemisani koga vo 1992 godina, im ponudivme na PDP da bide na{ koalicionen partner. Toga{ toa be{e eres, no se poka`a deka nema da bide, zlo tuku }e ja zgolemi nejzinata stabilnost. U~estvoto na Albancite vo vlasta, kako koalicionen partner go prifati i aktuelnata vlast, no so pregolema {teta za idninata na na{ata dr`ava. Ubedeni sme deka ona {to sega go pravi aktuelnata vlast, zna~i razgraduvawe na na{ata dr`ava i tivka federalizacija i so toa ne mo`eme da se soglasime. Toa ne e dobro za nieden gra|anin na RM, a nitu za Albancite. Toa }e go poka`eme so brojkite, koi sakame sega da gi ponudime, deka navistina ima ne{to za site onie koi ja gledaat Makedonija kako svoja dr`ava, koi i posakuvaat dobro, koi ja gledaat Makedonija vo ovie granici.

BU^KOVSKI: Nema da bide marketin{ki poteg, mora site da u~ime demokratija. Vo razvienite demokratski dr`avi funkcioniraat vladite vo senka, pred s# tie se karakteristi~ni za onie dr`avi kade {to ima dvopartiski sistem, no i nie ne sme daleku od takov sistem, bidej}i realno kaj nas se profilirani dve mo}ni partii toa se VMRO - DPMNE i SDSM. Sakame na toj na~in na aktuelnata vlast da & ja poka`eme nejzinata nesposobnost, no i da go smenime na{iot na~in na opoziciono dejstvuvawe, namesto da bideme vo defanziva i da reagirame na potezite na vlasta, da ponudime re{enija za mnogu pra{awa za koi aktuelnata vlast ne e sposobna da gi re{i, nie da ponuduvame proekti. Smetame deka toa brzo }e profunkcionira najdocna za tri nedeli, }e se vidi deka mo`e takov obid na opoziciono dejstvuvawe da funkcionira i kaj nas. Mislam deka toa }e bide od golema polza za aktuelnata vlast, bidej}i realno za mnogu raboti koi se od su{testven interes za idninata na Makedonija, }e mora da se ima konsenzus. Tie sega ne sakaat da prifatat takvo ne{to, zatoa {to s# u{te se opieni od mo}ta koja ja nudi vlasta, no realno, }e mora da se vrazumat, bidej}i onaka kako {to ja prakticiraat vlasta, ne e dobro nitu za gra|anite, nitu za idninata na RM.

BU^KOVSKI: ]e otvorime pove}e tabu-temi so koi aktuelnata vlast ne se zanimava. Pominaa 15 meseci od nivnoto vladeewe, no tie ne donesoa nitu eden od op{testveno-su{tinskite zakonski proekti, za koi se obvrzaa deka }e gi donesat u{te vo prvata godina. Go zaboravija Zakonot za visoko obrazovanie, se misli na visokoto obrazovanie na malcinstvata, pred s# na Albancite. Ne mo`e da se soberat grupa gra|ani, so nedefinirano obrazovanie i da organiziraat visoko-obrazovna institucija, toa ne dobro ni za Albancite, ni za dr`avata. Smetame deka postoi na~in da se iznajde re{enie. Ako se trgne politikata nastrana }e se vidi deka e deplasirano da se pretendira da se u~i na svojot jazik, koga ve}e site se zalagaat za Evropa so otvoreni granici, kade {to se harmoniziraat i standandardite vo visokoto obrazovanie.

Vtoriot proekt, koj{to e mnogu va`en e reformata na dr`avnata administracija. U{te so prviot ~ekor }e poka`eme kako se doa|a do reforma. ]e gi prepolovime ministerstvata od 24, na 12 ili 13 ministri. Toa e na~inot kade {to }e se poka`e kako se vr{i racionalizacija, potoa }e ponudime paket na Zakoni so koi definitivno }e mora da se dojde do profesionalizacija na administracijata, da ne zavisi promenata na rabotnite mesta od promenata na vlasta. ]e mora administracijata da bide navistina javna slu`ba, vo interes na gra|anite.]e mora da se ponudat re{enija vo delot na finansiraweto na dolgo najavuvanite reformi. Vo funkcioniraweto na Upravata da se ponudat re{enija, a toj proekt ne e nepoznat i za SDSM , zatoa {to i prethodno, dodeka be{e na vlast otpo~na so podgotovki za reformata. Taa mora da ima silna poddr{ka od me|unarodnata zaednica i od me|unarodnite finansiski institucii. Nitu edna vlast ne mo`e da planira da izvr{i reforma so toa {to }e ostavi 100.000 lu|e na ulica. Tretiot zna~aen proekt e lokalnata samouprava, koja ima su{tenstveno zna~ewe. Aktuelnata vlast, preku lokalnata samouprava ima tendencija na mala vrata da otpo~ne regionalizacija na Makedonija, {to e eden ~ekor do federalizacija. Zatoa }e ponudime proekt, koj }e bide kompatibilen so evropskite iskustva, kade {to }e se vidi razlikata me|u lokalnata samouprava i lokalnata uprava. Ona {to saka da go napravi aktuelnata vlast e lokalna uprava, a taa ne e decentralizacija, tuku voved vo razgraduvawe na na{ata dr`ava i nie `estoko }e se sprotistavime na toj koncept.

^etvrtiot proekt }e bide izmena na zakonskata regulativa. Taa }e mora da se promeni, bidej}i nejzinoto osnovno zna~ewe eden ~ovek - eden glas, vidovme deka se zloupotrebuva{e na poslednite pretsedatelski izbori. Evropa spored na{e mislewe, pove}e toa nema da go tolerira. Ne mo`e vo edna dr`ava da ima marionetska, neodgovorna vlast. Na site im e poznata sudbinata na Beri{a vo Albanija, koj preku no} ja izgubi doverbata. ]e mora, pred s# da se obezbedat glasa~kite mesta, izmena na onoj ~len, koj zabranuva{e pripadnicite na MVR da bidat poblisku vo radius od 100 metri od glasa~koto mesto, }e se pogri`ime tie da bidat na samoto mesto kako brana na nasilstvoto. ]e mora da se promeni i ulogata na DIK, koja ne e nezavisna i stru~na, tuku be{e vo funkcija na ostvaruvawe na interesite na partiite na vlasta. Promeni }e treba da ima i vo izborniot sistem, ako ostane sega{niot me{an izboren sistem da ima i pratenici od proporcionalnata i mnozinskata lista, da gi promenat partiskite boi, za seto toa da ne postoi mo`nost da bide sankcionirano. ]e ja razgledame Ustavnata odredba za neotpoviklivosta na prateni~kata funkcija, taa ne se deli na pratenik izbran na proporcionalna i mnozinska lista, taka {to vo toj del }e treba vnimatelno da se sogledaat na~inite kako mo`e da dojde do za{tita vo toj pogled.

BU^KOVSKI : Nie sfativme deka vlasta vo Makedonija mo`e da se osvoi samo vo Sojuz so pove}e partii. Treba da dojde do okrupnuvawe na opozicijata. Za na{eto opoziciono deluvawe posakuvame {irok front na opozicioni partii, koi }e nastapat zaedni~ki, taka {to site partii se dobredojdeni. Mislam deka ovie momentni nedorazbirawa me|u na{iot sekretar i SPM }e se nadminat. Izvle~eni se del od negovite izjavi od konteks na samiot kongres, taka {to ne mo`e da se frli vo voda {est-godi{noto zaedni~ko nastapuvawe so SPM. Presilna e tezata deka zastapuvaat tu|i interesi. Vo platformata na Partijata, koja site ja znaeme nikade ne stoi deka tie zastapuvaat interesi na drugi dr`avi. Ovaa partija e so tradicija i mislam deka nedorazbirawata }e bidat nadminati.

BU^KOVSKI: So niv sorabotuvavme uspe{no za vreme na pretsedatelskite izbori. Izjavite, koi gi davaat ~elnicite na DPS ne ni se dopa|aat sekoga{, no nie imame dve to~ki za koi sakame da dobieme partneri. Toa e unitarna Makedonija, a i tie se za razvoj na demokratskite procesi. Iako ima nekakvi razliki vo deluvaweto na opredeleni subjekti na politi~kata scena, ispraveni pred predizvikot "Zaedno sme posilni", }e se najde zaedni~ki jazik so ostanatite partii za zaedni~ko nastapuvawe na pretstojnite izbori.

BU^KOVSKI: Tie se pojavni oblici na kosovizacija vo Makedonija. Se potvrdi toa {to go govorevme na pretsedatelski izbori, deka aktuelnata vlast ne kontrolira del od teritorijata na RM, deka na~inot na koj ja prakticira vlasta objektivno gi relaksira ekstremnite Albanci i del od kriminalcite, koi bea sojuznici na aktuelnata vlast na pretsedatelskite izbori. Zatoa }e se slu~uvaat vakvi nastani kako {to se vo Ara~inivo i Oslomej, i kade {to {to direktna vina e na Vladata, i na nejzini odredeni ministri, koi so svoite postapki kon kriminogenite strukturi i vo samite nivni redovi dovedoa do takvi tragedii, kako {to e zaginuvaweto na trojcata pripadnici na MVR. Toa {to najmalku go posakuvame verojatno vremeto }e go poka`e e pre~ekoruvawa na ovlastuvawata vo edna dr`ava koja pretendira da bide del od Evropa, nedopu{teno i skandalozno pod nerazjasneti okolnosti smrt na eden od osomni~enite. Ako se zalagame za vladeewe na pravoto i za pravna dr`ava, Sudot mora da go ima posledniot zbor i toj da gi izre~e kaznite, nikako podmetnati pripadnici na MVR ili poedinci koi smetaat deka nivnata partiska pripadnost, gi pravi nositeli na pravdata.

BU^KOVSKI: Aktuelnata vlast dovolno dobro ne gi prifati prioritetite na RM i zatoa ~esto ni zabele`uva{e, koga velevme deka na Balkanot ne smee da dojde do menuvawe na granicite. Menuvaweto na granicite na edna dr`ava pr. SRJ i nezavisnosta na Kosovo, }e ima negativni posledici za na{ata dr`ava i zatoa mislam deka eksperimenti od takov vid se nedzvoleni, a veruvam deka i demokratskata javnost i opozicijata `estoko }e reagira na kakvi bilo pomisli za novi sojuzi. Ako celta e site balkanski dr`avi da bidat del od obedineta Evropa, toga{ mora da se razmisluva za Evropa bez granici, a ne za menuvawe na granicite.

BU^KOVSKI: Toa bi bilo golem skandal, diletanski odnos na na{ata diplomatija. Izgubivme eden sojuznik Kina, a }e izgubime nesamo sojuznik, tuku i potvrden prijatel kako {to e Turcija. Nekoi politi~ari velat deka nie nemame 4 sosedi, tuku 5, a najdobriot petti sosed vo izminatite devet godini od nezavisnosta na Makedonija be{e Turcija. Mislam deka takviot na~in na gradewe na makedonskata nadvore{na politika }e se vrati kako bumerang. Stranskite investitori, koi nie gi posakuvame, i potpi{uvaweto na dogovorot za slobodna trgovija so Turcija se edna potvrda za zemja prijatelka na Makedonija. Mislam deka }e bide golema gre{ka i deka }e preovlada razumot, da ne dojde do skandalozna odluka na na{ata diplomatija.

BU^KOVSKI: Nie imavme ambiciozni planovi vo '98 god. Go promenivme Statutot, kade {to ostavivme mo`nost SDSM za prvpat da ima mo`nost da se organizira politi~ki, nadvor od granicite na Makedonija. Na{ite planovi se formirawe na na{i op{tinski organizacii vo Zapadna Evropa, Avstralija, Kanada i Amerika, toa be{e eden od prioritetite vo '99 god. O~ekuvame deka vo ovaa godina }e dojde do poseta na Kanada, Amerika i Avstralija od strana na delegacija na SDSM vo klubovite na Makedoncite, organizirani vo prekuokeanskite dr`avi i signalite koi {to stignuvaat od dijasporata, velat deka rejtingot na SDSM nadvor od granicite na Makedonija, e golem. Im dol`ime na tie lu|e mnogu, bidej}i vo vremeto pred pretsedatelskite izbori stignuva{e nivnata poddr{ka. Tie vo SDSM prepoznaa edna patriotska partija, partija koja e edinstvena brana protiv aktuelnata vlast i politikata, partija protiv razgraduvawe na RM.