|
Za{titata na pravata na nacionalnite malcinstva POGRE[NO POSTAVUVAWE NA GRANICITE!? Pi{uva: Plamen GORSKI
N acionalnite malcinstva se sekojdnevna pojava, prisutna vo site dr`avi. Poimot nacionalno malcinstvo pretstavuva pobrojna grupa lu|e so zaedni~ko poteklo. Tie `iveat grupirani vo naselbi i regioni blizu do granicata na dr`avata. Ne mu pripa|aat na narodot, na dr`avata vo koja `iveat, tuku nivniot mati~en narod `ivee vo sosednata dr`ava. Bidej}i, se koncetrirani vo pogolem broj vo poedini naselbi i regioni, za niv e polesno sproveduvaweto na politika i praktika za koristewe na pravata {to im pripa|aat spored me|unarodnite pravila, od koi pova`ni se javna upotreba na svojot jazik, neguvawe na folklorot, obi~aite i drugite nacionalni belezi {to gi potvrduvaat kako posebna etni~ka grupa. Pojavata na nacionalnite malcinstva e uslovena od pogre{no postavuvawe na granicite, zaradi strate{ki pri~ini, a ne od etni~ki potrebi, preselbi na narodite, utvrduvawe na granicite od me|unarodnata zaednica, ~ii stru~waci ne bile dovolno zapoznaeni so fakti~kata polo`ba na terenot, trajna okupacija po vojna. Tuka sekako treba da se spomenat i etni~kite grupi, ~ii mati~ni narodi ne `iveat vo sosednite dr`avi, tuku mnogu podaleku. Na tie lu|e im treba za{tita na nivnite etni~ki prava. Problemot so pravata na nacionalnite malcinstva se pojavi odamna, u{te vo vremeto na sozdavaweto na nacionalnite dr`avi. Me|unarodnata zaednica za da go odr`i mirot, prezema{e akcii za negovo re{avawe. Vo 1815 godina, na Pariskata mirovna konferencija e dogovorena za{tita na polskoto nacionalno malcinstvo, vo dr`avite kade {to `ivee{e. Vo 1878 godina na Berlinskata mirovna konferencija dogovorena e za{tita na malcinstvata vo Otomanska Turcija. Po Prvata svetska vojna, Ligata (dru{tvoto) na narodite aktivno rabote{e na odbranata na nacionalnite malcinstva. Za toa, mo`e da ni poslu`i ubaviot primer so izdavaweto na Abecedar (u~ebnik na makedonski jazik) vo Atina na 1.9. 1925 godina. Dru{tvoto na narodite sozdade sistem za za{tita na nacionalnite malcinstva. Po Vtorata svetska vojna prestana da funkcionira Ligata na narodite, a so nea i nejziniot sistem za za{tita na nacionalnite malcinstva.Vo 1948 godina, Generalnoto sobranie na OON ja izglasa Deklaracijata za pravata na ~ovekot. Vo nejzin sostav se i kulturnite prava za vospituvawe i u~ewe na svojot jazik. Zapadnoevropskite dr`avi vo 1950 godina ja usvoija Konvencijata za pravata na ~ovekot, so koja posredno se za{tituvaat i nacionalnite malcinstva. Vo OON e osnovana Potokomisija za nacionalnite malcinstva, no poradi protiveweto na nekoi postojani ~lenki na Sovetot za bezbednost i na nekoi drugi dr`avi taa ne donese nitu eden akt, a nejzinata dejnost e re~isi zamrena. ^lenot 6 od Dogovorot za ~lenuvawe vo Evropskata unija se odnesuva na za{titata na pravata na ~ovekot, no i na pravata na nacionalnite malcinstva. Pozitivni rezultati se o~ekuvaat od primenata na Ramkovnata konvencija na Evropa za za{tita na nacionalnite malcinstva. Za `al, nejzini potpisnici ne se nekoi balkanski dr`avi vo koi ima makedonsko nacionalno malcinstvo. Me|utoa, poradi op{tiot trend za demokratizacija eden ubav den i tie }e moraat da ja potpi{at i da ja sproveduvaat. Problemot so pravata na nacionalnite malcinstva nekoi golemi sili i drugi dr`avi go pretstavuvaat kako neva`na pojava, no i pokraj nivnoto zalagawe, toj problem sepak postoi kako neeksplodirana mina, koja mo`e koga bilo da predizvika eksplozija vo zemjata domicil, vlo{uvawe na nejzinite odnosi so sosednata dr`ava, a i po{iroko. Najarno e nacionalnite malcinstva da bidat uslov za sorabotka me|u dr`avite. Problemot so lojalnosta ne treba da se zaborava. Pred i za vreme na Prvata i Vtorata svetska vojna, silite na Oskata gi koristea svoite sonarodnici za potrebite na nivnata ra{iruva~ka politika i praktika (Petta kolona). Ova nivno dejanie be{e pri~ina po vojnata me|unarodnata zaednica, re{avaweto na problemot so pravata na nacionalnite malcinstva da go trgne nastrana i da go vpika vo sostavot na pravata na ~ovekot. Re{enieto nema alternativa seedno {to se javuvaat otpori, pa duri i otvoreni napadi protiv nego. Sepak, va`nosta na mirot i sorabotkata se primarni vo globalnata politika. Nekoi golemi sili i drugi dr`avi, iako imaat malcinstva na svoite teritorii ne prigrnuvaat nikakvi zadol`enija, a se branat oti toa e nivno vnatre{no pra{awe i zatoa nemaat izglasano nikakvo pravni akti posveteni i povrzani so ovoj problem. Namesto toa tie se svrtuvaat kon diskrimnacija i asimilacija, a ako pak nekoja od tie dr`avi prigrnuva nekoi od me|unarodnite pravila gi osvojuva samo tie {to soodvetstvuvaat so nejziniot interes, a tamo{nata birokratija im gi skratuva i kr{i. Za podobruvaweto na polo`bata na nacionalnite malcinstva doprinesoa i nevladinite gra|anski organizacii. Problemot so za{titata na pravata na nacionalnite malcinstva treba da se re{ava organizirano i na globalen plan. Uspehot sekako bi bil pogolem koga bi postoel dokument izglasan vo OON so koj sigurnosta i za{tita bi gi garantirala me|unarodnata zaednica. Polo`bata na nacionalnite malcinstva vo razni dr`avi e razli~na, a toa ja nalaga potreba od izravnuvawe, so {to bi bil reguliran toj dokument. Ponatamo{nata demokratizacija vo me|unarodnata zaednica i vnatre vo dr`avite go pottiknuva porastot na obemot na pravata, a istovremeno gi tera i tie dr`avi, koi gi odbegnuvaat svoite zadol`enija malku po malku da gi prigrnuvaat me|unarodnite pravila za nacionalnite malcinstva. |
|