|
FORUM NULTI-IZBORI ILI FEUDALNA POLITIKA @idas Daskalovski V o edno svoe intervju objaveno pred deset godini i reizdadeno vo knigata "Svedo{tva i komentari", Qubomir Cuculovski potencira{e deka Makedonija, a i cela Jugoslavija se nao|aat vo predve~erjeto na nulti-izborite. Cuculovski objasni deka so ogled na toa, do toj moment ne be{e se pojavilo nekoe vidno klasno-socijalno diferencirawe i ne mo`e da stane zbor deka novoformiranite partii se vo sostojba da zastapuvaat ne~ii interesi. Zna~i, vo osnova toj ja negira{e mo`nosta partiite da bidat vistinski reprezenti na nekakvi poodredeni ideolo{ki programi. Zatoa izborite vo 1990 godina se nulti, podgotovka za nekoi podocne`ni izbori na koi partiite jasno gi odrazuvaat politi~kite ideologii, i zastapuvaat odredeni segmenti od populacijata. Za `al, deset godini podocna, vo o~ekuvawe na lokalnite izbori, Makedonija s# u{te gi obrabotuva nulti-izborite.Iako vo zemjava sme svedoci na rapidno socijalno raslojuvawe makedonskie partii se daleku od toa da oformat jasna ideologija. Makedonskite partii ednostavno ne mo`e da se klasificiraat kako levi ili desni, liberalni ili konzervativni, zo{to toa tie ne se, niti pak se trudat da bidat. Makedonskite partii se klanovski strukturi koi po pat na klientelisti~ko vladeewe gi {titat sopstvenite interesi. Iako prisuten i za vreme na vladeeweto na SDSM, klientelizmot posebno doa|a do izraz so koalicionoto upravuvawe na VMRO-DPMNE, DA i DPA. Poentata na klientalizmot e vo sozdavawe na mre`a od odnosi patron-klient vo dr`avnata administracija. Neutralosta na dr`avata se gubi, taa prestanuva da bide servis na gra|anite i do izraz doa|aat kumstvata i semejnite vrski. Vo takov eden sistem, kvalifikaciite ne se bitni, bitni se poznanstvata, biten e patronot. Ne e ni va`no koj od kakva struka poteknuva, va`no e taa ili toj, da e lojalen kon svojot sponzor. Taka, vo makedonskata Vlada na primer, minister za odbrana e diplomec na Ekonomskiot fakultet, doktor na nauki so temata Aktivizacionen period na investiciite, dodeka ministerkata za vnatre{ni raboti e profesorka po filozofija!? Kakvo soodvetsvuvawe, kvalifikacii-rabotno mesto... Sli~na be{e situacijata i so kadrite vo vladite na Branko Crvenkovski. Niedna od makedonskite partii nema ideolo{ka orientacija. Nitu VMRO-DPMNE, nitu SDSM, a najmalku pak PDP, ili PDPA imaat jasni programski na~ela. Na primer, dali SDSM e partija na levicata? Se somnevam deka g. Crvenkovski ima poim {to to~no konceptot socijaldemokratija pretstavuva. Kakva partija e VMRO-DPMNE, konzervativna, neoliberalna ili poinakva? Dali javnosta znae kakvi se nivnite stavovi vo odnos na ekonomijata ili kulturata? Ima li ovaa partija voop{to nekakvi odredeni ideolo{ki stavovi. Zo{to LDP e liberalna demokratska partija? [to e za niv liberalnoto, kade liberalnata ideologija se reflektira vo nivnata programa. Kone~no, koi se razlikite me|u PDP i DPA vo toj pogled? Osven borbata za podobruvawe na statusot na makedonskite Albanci ne sum zabele`al deka tie nudat koncepti koi mo`at da se svrzat so interesite na odredeni op{testveni grupi. Da bide situacijata potragi~na, i novata partija na Pavle Trajanov, ne projavuva ambicii da razvie specifi~na ideolo{ka programa. Taka, pokraj deklarativnite frazi deka Demokratskiot sojuz }e se zalaga za gradewe i razvivawe na bilateralna i multilateralna sorabotka, soglasno me|unarodnite principi, me|usebno po~ituvawe i ramnopravnost vo ostvaruvaweto na strategiskite interesi na Makedonija, agresivna politika vo odnosite so drugite dr`avi i sli~no, g. Trajanov, pretsedatelot na Inicijativniot odbor, na skore{nata konferencija za pe~at, ne objasni zo{to negovata partija e partija na centarot, kakvi se nejzinite ambicii vo pogled na ekonomskoto vladewe, pravata i obvrskite na gra|anite, narkomanite, religioznite zaednici i sli~no.Ostanuva da vidime kolku liberalna }e bide platformata na Liberalnata partija. (avtorot e doktorant po politi~ki nauki na Centralniot evropski univerzitet vo Budimpe{ta) |
|