Smetawe na vremeto

XXI VEK ZAPO^NUVA NA 1 JANUARI 2001 GODINA

Pi{uva: Koce STOJMENOV

  • Astronomskata hronologija se zanimava so astronomskite okolnosti, t. e. taa go prou~uva dvi`eweto na nebeskite tela. Na toj na~in ja utvrduva goleminata na periodi~nite vremenski edinici kako {to se godina, mesec i den. I tokmu vrz baza na takvoto smetawe nastanale razni kalendari, t. e. taka e sozdadena primenata na astronomskite rezultati na prakti~na podelba na vremeto i sozdavaweto sistem, spored koj nastanite }e mo`at vremenski da se opredeluvaat i da se utvrduvaat.

Pra{aweto za vleguvaweto vo XXI vek, poto~no vo tretiot milenium ne pobudi da obrneme pove}e vnimanie na smetaweto na vremeto od damnina, pa do denes.

So smetaweto na vremeto se zanimava hronologijata, ~ie zna~ewe doa|a od zborot cronoV - vreme i logoV - nauka. Hronologijata mo`eme da ja podelime na astronomska ili teoriska i istoriska ili tehni~ka. Astronomskata hronologija "se zanimava so astronomskite okolnosti, t. e. taa go prou~uva dvi`eweto na nebeskite tela. Na toj na~in ja utvrduva goleminata na periodi~nite vremenski edinici kako {to se godina, mesec i den. I tokmu vrz baza na takvoto smetawe nastanale razni kalendari, t. e. taka e sozdadena primenata na astronomskite rezultati na prakti~na podelba na vremeto i sozdavaweto sistem, spored koj nastanite }e mo`at vremenski da se opredeluvaat i da se utvrduvaat". Vtorata, istoriska hronologija "ovozmo`uva pravilno datirawe na minatite nastani i niven redosled vrz osnova na podatocite vo izvorite".

Za namenata {to ja imame so ovoj rakopis, da gi vidime na~inite na smetawe na vremeto, }e se zadr`ime samo na astronomskata ili teoriskata hronologija.

Bidej}i, kaj nas vo upotreba e kalendarot, smetaweto na vremeto po ra|aweto na Isus Hristos, najprvo }e go zapo~neme so hristijanskoto presmetuvawe (hristijanska era - AERA VULGARIS).

Do 525 godina vo svetot bile vo upotreba najrazli~ni kalendari. Za da se precizira hristovoto ra|awe, a so toa avtomatski da se napravi nov kalendar, papata Ivan I mu naredil na rimskiot opat Dionisij Mal (DIONISIUS EXIGUUS) da gi dovede vo red razli~nite hristijanski smetawa, da ja nadopolni i pro{iri veligdenskata tablica. Rimskiot opat, svoite stavovi gi iznel vo deloto "LIBER DE PASCHATE" i za prvpat vo upotreba, za oznaki na godinata, go voveduva izrazot "ANNO AB INCARNATIONE DOMIINI". Dionisij Mali za hristovoto ra|awe go zel datumot 1 januari 754 godina po Varonovoto smetawe na vremeto. Spored Varon, MARKUS TERENTIUS VARRO 1156 - 27 p. n. e., Rim e osnovan na 21 april 753 godina pred Hrista (za ovaj kalendar ne{to pove}e }e ka`eme vo ponatamo{niot tekst).

So toa, Dionisij Mali go pomestil po~etokot na godinata na 1 januari, dotoga{ neupotrebuvan datum za po~etno broewe na denovite vo godinata. Toa zna~i deka Isus Hristos se rodil na 1 januari 1 godina (podocna se utvrdilo deka Isus Hristos se rodil nekolku godini pred ovoj datum). Ottoga{ pa do 1 januari 2000 pominale 1999 godini, a na 1 januari 2001 godina }e se napolni dve iljadarki, odnosno XX veka, a }e zapo~ne XXI vek, odnosno tretiot milenium.

(prodol`uva)