CRNILATA NA CRNU[ANOV (3)

Pi{uva: Eftim GA[EV

  • Kosta Crnu{anov, makedonski Bugarin od Prilep, emigrant vo sosedna Bugarija, pisatel, istori~ar, literaturen kriti~ar, vi{ oblasten u~ili{ten inspektor vo Bitola za vreme na bugarskata okupacija vo Vtorata svetska vojna vo ponovo vreme avangarden agitator i „borec" protiv makedonskata nacionalna samobitnost, so svojot antimakedonski nihilizam ovekove~en so `ivotnoto delo "Makedonizmot i otporot na Makedonija protiv nego" se iska~i na istoriskiot stolb na sramot. Negoviot antincioialen panflet e izraz ia omraza, gnev i otrov kon s# {to e makedonsko nacionalno i so izliteni falsifikati, sizifovski se obiduva da go „doka`e" nesu{testvuvaweto na makedonskata nacija, jazik, istorija i kultura

Makedonizmot, koj be{e vo svojot podem, krvavo be{e zadu{uvan i pokraj spontaniot i organiziraniot otpor protiv fa{isti~kata bugarska okupacija. Makedonecot, nezavisno od negovite politi~ki opredelbi, po~na da ja brani rodnata grutka, makedonskoto ime i pokraj me|usebnite politi~ko-ideolo{ki nedorazbirawa vo smisla na jugoslovenskata komunisti~ka opcija pri re{avaweto na makedonskoto pra{awe.

Antifa{isti~kata koalicija pobedonosno ja zavr{i Vtorata svetska vojna, pri {to dojde do ideolo{ka podelba vo sferite na politi~koto vlijanie. Bugarskite okupatorski "sili" porazeni, prokolnati i isplukani, vo po~etokot na septemvri 1944 g. ja napu{tija "oslobodenata bugarska zemja" i kameleonski Bugarija se priklu~i kako trabant kon sovetskata imperija.

Jugomakedonskata vlast vedna{ organizira hajka protiv eksponiranite okupatorski kolaboracionisti i otpo~na serija sudski procesi so izrekuvawe na "revolucionerni" kazni. Se razbira, mnogumina uspeaja da go odbegnat me~ot na pravdata, me|u koi i g. Kosta Crnu{anov, koj ima i svoj del od odgovornosta kako avangarden makedonski Bugarin {to ja inspirira{e duhovnata i nacionalnata borba protiv makedonskata kauza. Vo ovoj kontekst, treba da se odbele`i faktot, {to makedonsko-jugoslovenskata bol{evi~ka vlast, vo nitu eden slu~aj, ne be{e na opredelena ekvidistanca kon nositelite na golemosrpskite asimilatorski idei, kon srpskite okupatorski elementi, kako i nivnite sorabotnici za krvavite zlostorstva vrz makedonskiot narod pome|u dvete svetski vojni.

Taka, golem broj sorabotnici na bugarskata okupacija se najdoa vo zatvorot Idrizovo na izdr`uvawe na vremenskite kazni. Ovie politikanti, slezeni od politi~kata scena, ne se soobrazuvaa so politi~kata realnost i vo zatvorot ja prodol`ija svojata pekolna propaganda protiv "makedonizmot", tvrdej}i i ponatamu deka ne postoi makedonska nacija, jazik i kultura i site onie koi se opredeluvaat kako Makedonci po ~uvstvo i svest se "otpadnici" i "pripadnici" na bugarskiot rod i kako srpski "agenti" vodat krstonosen pohod protiv bugar{tinata vo Makedonija.

So samiot po~etok na 1945 god. na nelegalnata politi~ka scena, makar incidentno i spontano, a ponatamu masovno i organizirano, se javuvaa grupi i poedinci nezadovolni od zabludata na jugoslovenskoto re{avawe na makedonskoto pra{awe, zastapuvaj}i ja opcijata za ideite na centralisti~kata VMRO za samostojna, obedineta, demokratska i suverena dr`ava na makedonskiot narod, narod so sopstvena makedonska nacionalna svest, jazik, istorija i kultura. Protagonistite na ovaa blagorodna i istoriska ideja bea `estoko progonuvani, sudeni i nekoi likvidirani, a takvite sudsko - politi~ki procesi bea sekojdnevie niz cela Vardarska Makedonija. Na na{a `al, nas - sudenite za ideite na VMRO, vladeja~kata jugotitoisti~ka proviniencija, tendenciozno n# tretira{e kako van~omihajlovisti {to e najordinarna laga i gnasna kleveta. Na{iot najdobar odgovor na sramnite udba{ki imputacii be{e na{eto dostoinstveno i patriotsko dr`ewe vo zatvorot, kade {to ednovremeno i pokraj te{kata/prisilna rabota nie `estoko se sprotivstavuvavme na sramnite ostatoci na bugarskata okupacija, koi i ponatamu se obiduvaa da ja {irat pakosnata ideja za bugar{tinata vo Makedonija i za bugarskata nacionalna svest na makedonskoto (bugarskoto) naselenie.

(Prodol`uva)