OBEDINETA MAKEDONIJA VO SVESTA NA SEKOJ MAKEDONEC!!!

[to zna~i, po Vtorata svetska vojna, koga lu|eto veruvaa deka pove}e nema da se dozvoli da se slu~i vakvo krvoprolevawe, nie Makedoncite, ja do`iveavme i so genocid ja plativme avantura preku razbesnetiot ritam na ognot, bez makedonska opcija i bez prisutnost za nacionalnite interesi, branej}i ja komunisti~kata ideologija go izgubivme identitetot i dedovite ogni{ta za navek. Toa vo svesta na Makedonecot ostana kako trajno svedo{tvo; za edna potresna golemoma~eni~ka legenda, za edno etni~ko ~istewe, koe nabrzo po likvidacijata na DAG se pretvori vo u{te edna nezapamtena na{a tragedija vo koja samite sme i svedoci.

Se postavuva pra{aweto: kako mo`ele ovie politi~ki stratezi da zamislat takvi apsurdni tvorbi, koga vo toa vreme i na toj prostor be{e akumuliran golem istoriski fanatizam, akumulirani razni smrtonosni ideologii. No, {to e za ~udo, vo toa vreme istite tie bea anga`irani so gradewe novi "civilizacii" vo Sibir i na Goli Otok, a nie Makedoncite vo ovie 50 godini, ne ocenivme dali ovie politi~ki voda~i za nas storile pove}e dobro ili zlo? Ne! Site mol~evme kako nemi! SPAS VO MOL^EWETO. Osobeno po Balkanskiot dogovor vo 1953 godina, koga se sozdade YID NA MOL^EWE. Vo fevruari 1953 godina vo Ankara se potpi{a trostraniot Balkanski pakt za prijatelstvo i sorabotka pome|u Grcija, Jugoslavija i Turcija, a podocna, vo avgust 1954 godina ovaa spogodba se dopolni i so potpisot vo Bled za voena sorabotka pome|u goredogovorenite dr`avi. So Balkanskiot pakt, na site u~esnici vo Gra|anskata vojna garancija im be{e samo prinudniot molk koj trae{e 50 godini, {to napolno & odgovara{e na gr~kata dr`ava. Takvata jugoslovensko - gr~ka strategija kon nas - Makedoncite, zna~e{e namerno rasekuvawe na makedonskiot krvotok vo polza na dvete dr`avi i zatoa Grcija, s# do den-denes, pla~e po izgubenata Jugoslavija.

Organizatorite, za da go relaksiraat politi~kiot naboj {to doa|a{e od zloupotrebata kon stradalnikot, kriej}i se zad so`aluvaweto, ja primenija filozofijata i politikata {to se krie zad humanitarnata pomo{ i va`e{e tezata: po vojnata - site se zaslu`ni, nikoj ne e vinoven! No sepak, so`aluvaweto kon "Egejcite" za istorijata }e ostane kako tragedija na neznaewe i na podani~ka svest na dene{nata politika na posilnite. Taa "`elba" na Makedoncite da gi zatvorat o~ite pred vistinata, stigna dotamu {to samite zastanavme na pozicijata kako da bevme gre{ka na minatoto i dozvolivme so dominacijata na molkot, da ne mo`eme da prezememe inicijativa po na{ite nacionalni temi.

Vtoroto pra{awe {to go potvrdi istori~arot Kirjazovski e: "Vo egejskiot del na Makedonija, nadvor i nezavisno od KPG, a pod vlijanie na KPJ - KPM, dejstvuva{e silno Makedonsko nacionalno - osloboditelno dvi`ewe, predvodeno od NOF. "Istoto ova odamna go ima{e potvrdeno eden od veteranite na NOF, Pavle Rakovski, vo svojata kniga "KP na Grcija i Makedoncite" od 1990 godina. No, zatoa be{e anametisan i najnehumano podvrgnat, s# do negovata smrt, so metodite na Berija. Eve {to pi{uva Rakovski: "U{te na po~etokot na april 1945 g. prestana da postoi Politi~kata komisija. Namesto nea, pri CK na KPM, na 23 april se konstituira Osnova~ko biro na NOF za Egejska Makedonija od pet ~lenovi, bez konferencija i izbori, po pat na kooptacija.

Bev eden od niv. So na{ata aktivnost, s# do preminuvaweto na organizacijata na NOF, pod rakovodstvo na KPG, vo noemvri 1946 godina, rakovode{e CK na KPM/KPJ preku svoj pretstavnik..."

Po dva meseca od formiraweto na NOF, rakovoditelite na KPG, preku 12-ot plenum na CK na KPG (juni, 1945) vo Rezolucijata gr~kite pozicii gi proglasuvaat nesigurni i zagrozeni, odnosno granicite na sever. "Za~uvuvaweto na teritorijalniot integritet na dr`avata e prvostepena zada~a na sekoj gr~ki patriot" (vidi: To KKE apto 1931-1952, str.210). Ponatamu se veli deka Anglija, kako "golem prijatel" na Grcija, odnosno voeno -politi~koto prisustvo na Britancite go proglasuvaat kako neophodno nu`no za da bidat osigureni na{ite pozicii i na{ite granici na sever. Ete, sega sosema e jasno kako go prifativme ritamot na globalnoto indoktrinirawe i so toa nema{e nazad. I toga{ ja izgubivme istoriskata {ansa za ostvaruvawe na nacionalnite prava vo Grcija, koi bea utvrdeni so me|unarodnite kriteriumi vo ramkite na me|unarodnoto pravo. Neli sevo ova be{e tu|inski ar{in za Makedoncite pod Grcija? Dali sega }e mo`eme da go rastajnime pra{aweto: "Koj go aktivira "makedonskiot sindrom" za na{eto (samo)uni{tuvawe? Dali sega }e mo`eme da najdeme odgovor na pra{aweto: Kako i zo{to be{e izmanipuliran i `rtvuvan makedonskiot narod pod Grcija vo Gra|anskata vojna (1945-1949)? Dali periodot od formiraweto na NOF (23.4.1945) s# do oktomvri 1946 god. koga, kako {to veli istori~arot Kirjazovski: "Vo soglasnost spored Dogovorot me|u Tito i Zaharijadis vo oktomvri 1946 god., NOF pomina pod neposredno rakovodstvo na KPG", be{e pottik od KPJ i KPM za lokalna scena i so toa gr~kata Vlada da go OZAKONI NASILSTVOTO PROTIV MAKEDONCITE VO GRCIJA PO VTORATA SVETSKA VOJNA?

Zarem ova ne pretstavuva triumf na edna vistina na Makedoncite? No, pove}e od jasno e deka n# imaa nau~eno prvo da gledame so stravopo~it kon tu|incite, a potoa kon interesite na sopstveniot narod. Toa be{e podmolno potkopuvawe na makedonskoto nacionalno tkivo i, kako krajna cel, ne treba da ja otfrlame hipotezata deka so toa se posakuva{e da se ostvarat ne~ii dolgosonuvani celi: da se razre{at malcinskite pra{awa so Grcija i Jugoslavija. (m.z. Koj ni go namesti imeto "malcinstvo", e seriozno pra{awe i s# do denes nikoj ne saka da se pridr`uva na ANOM-skite opredelbi, kade {to se veli: Poradi toa {to makedonskiot narod ne e malcinstvo, tuku nacija, zatoa {to Egejska Makedonija pretstavuva ekonomska i istoriska celina so site drugi delovi na Makedonija). Takvata korekcija vo istorijata za "Egejcite" od istori~arot Kirjazovski e za po~it bidej}i, vo su{tina, dosega }e be{e poinaku tolkuvaweto vo istoriografijata i za celi 50 godini ne sme dobile tolku obemni soznanija za na{ite makedonski raboti. No, ako si pripomnime na izjavata na Kirjazovski vo "Ve~er" od 1 juli 1989 god., kade {to veli: "Eden den, sakal nekoj ili ne, ovoj narod }e mora da ja doznae celata vistina za sopstvenata istorija". Ete, toa go stori sega {to, rastajni nekoi relevantni faktori, i da ostaneme so uveruvawe deka }e progovori za seta vistina za Makedoncite pod Grcija i so toa }e se otvorat site "beli stranici" od na{eto minato.

Ona {to go narekuva "identitetot na ~ovekot i na narodot", taa iskonska sila- makedonska, ja otkril tokmu NOF (bidej}i taa vekovna `elba za obedineta Makedonija be{e vo svesta na Makedonecot), ja mobiliziral za navodno da ja nosi svojata istorija, onakva kakva {to im prilega na nacionalnite interesi, no toa, po nalog na Tito i Zaharijadis, vo oktomvri 1946 godina, site tie ingerencii mu se predadoa na KPG i so toa site na{i maksimalni nacionalni programi {to ni gi nude{e KPJ i KPM (za obedineta Makedonija) se najdoa vo mat - pozicija. Prakti~no propadnaa, samo {to ideolozite i liderite na NOF toa ne smeeja otvoreno da mu go soop{tat na sopstveniot narod. No, {to e najva`no toa go potvrduva i dnevnikot na OK na KPG za Makedonija "Laiki foni" ("Naroden glas") vo svojata statija pod naslov "Povtorno za Sudetite", me|u drugoto pi{uva: "...Grupa pratenici postavija pra{awa vo Parlamentot vo vrska so Slavomakedoncite i baraat, ni pomalku, ni pove}e, da se donese re{enie za nivnoto progonuvawe od Grcija". Potoa, site tie lideri kon noviot stopan - KPG, se javija so drugo propagandno merilo: makedonskiot narod }e ja dobie slobodata, ta duri i samoopredeluvaweto po ostvarenata socijalisti~ka revolucija vo Grcija.

Vo "Nova Makedonija" od 22 oktomvri 1985 godina, vo 12 ~asot, vo Institutot za nacionalna istorija vo Skopje, be{e promoviran trudot na d-r Risto Kirjazovski: "Narodnoosloboditelniot front (NOF) i drugite organizacii na Makedoncite od Egejska Makedonija (1945-1949)". Statijata e ozaglavena so naslov: "Na tradiciite od prethodnite Nacionalno-revolucionerni borbi". Vo statijata se veli: "Bez organiziranata borba na Makedoncite od Egejska Makedonija, preku NOF, ne bi mo`elo da se objasni postoeweto na posebni organizmi za makedonskata problematika. " Toj, vo svojot trud, zboruva za celokupnata dejnost na NOF, no vo ovoj komparativen pregled da se zadr`ime samo na razvojot na NOF i politi~kite celi. D-r Risto Kirjazovski zboruva za dva perioda na razvojot i toa: Prviot period (23.4.1945 - 21.11.1946) koga dejstvuva{e, organizacijata na NOV, samostojna i nezavisna (tuka ne stanuva zbor deka bila rakovodena od KPJ/KPM) i od KPG.