[to se slu~uva so AD "Euroinvest" vo Prilep?

STATUS ILI [TRAJK?!

Site nezadovolni baraat pari, samo prilep~ani baraat da znaat {to se: dr`avno ili privatno pretprijatie?

Osum sindikalni ~elnici na dru{tvata so ograni~ena odgovornost vo AD "Euroinvest" vo Prilep, minatata nedela imaa konferencija za pe~atot vo Op{tinskiot sindikalen sovet, kade {to na Vladata i Agencijata za transformacija i se "zakanija" so {trajk!

[trajkot go najavija: Icko Markoski od "Eurokompozit", Petar Dimitrioski od "Eurolaminati", Cvetanka Ivanoska od AD "Euroinvest - Holding", Koce Trajkoski od "Euromehanika", Dimitar Spirkoski od "Eurotek", Kiro Nestoroski od "RTA - Lipa", Tawa Belokaposka od "Eurofud" i Pece Todoroski od "Eurometing". Vedna{ po niv, konferencija so novinarite ima{e i generalniot direktor Nikola Petreski -Xon koj {trajkot go poddr`a, no predupredi deka pove}e dru{tva vo semejstvoto na "Euroinvest" imaat ve}e prezemeno pora~ki od delovni partneri i deka e redno i korektno da se ispolnat obvrskite, a {trajkot da ne se prekine.

Mnogumina se pra{uvaat, {to e toa {to gi natera rabotnicite vo AD "Euroinvest" vo Prilep (1.350) da {trajkuvaat? Na ova pra{awe ne e ednostavno da se odgovori, zo{to barawata {to gi postavuva Sindikatot, navistina se nadvor od site drugi barawa na {trajkuva~kite odbori vo svetot. Imeno, veruvale ili ne, prilepskite "euroinvestovci" prvo baraat da im se razre{i pra{aweto za sopstveni~kata transformacija, a potoa obezbeduvawe rabota i isplata na zadocnetite plati i pridonesi.

[TRAJKUVAAT DVE GODINI, A NE RABOTAT EDNA GODINA

Neverojatno, ama vistinito: rabotnicite vo AD "Euroinvest" vo Prilep, toa go rekoa sindikalnite ~elnici, a go potvrdi i generalniot direktor, so mali prekini, {trajkuvaat dve godini. Me|utoa, generalniot direktor ovaa konstatacija ja dopolni so u{te eden ne neva`en podatok.

^etiri godini, mo`ebi i pove}e, vo"Euroinvest" se raboti po {est ~asa dnevno, a se zema cela plata. Jas u{te toga{ predupreduvav: lu|e, vaka ne se raboti, vaka nikade ne se stasuva. I eve ja matematikata: ~etiri godini od proklamiranoto rabotno vreme (8 ~asa), od sekoj raboten den odzemame po 25 posto. Zna~i, za ~etiri godini izleguva deka ne se rabotela edna godina. A, godi{na plata iznesuva nad {est milioni marki!

Zo{to rabotnicite vo"Euroinvest" po~nale da "skastisuvaat" po dva rabotni ~asa dnevno? Oti nemale rabota! A, zo{to nemale rabota? Starata federalna dr`ava se rasturi, pazarot prestana da postoi, makedonskata dr`ava koja ovaa fabrika ja ima{e pod svoj direkten "stopanski protektorat" ne poka`a interes da ja animira... Po~na tivko umirawe, na rati.

Najgolemiot del od vrabotenite, nekoga{ bea duri 1.800, ne mo`ea da se pomirat so sudbinata deka "najmodernata, najprivilegiranata, najpotrebnata fabrika za dr`avata, mo`e nikoj da ne ja sajkali i nikoj da ne & pomaga"! Pogre{na - procenka. Vo vremeto na tranzicijata (za `al, kaj nas s# u{te trae, iako izminuvaat deset godini) nikoj nikogo ne gleda, nitu pomaga. Toa e gor~livata vistina {to prilep~ani te{ko ja razbiraat.

Direktorot Nikola Petreski-Xon na novinarite im poka`uva cela edna papka prepiski so premieri (stariot i sega{niot), so ministri (padnati i novonaimenuvani), so direktori na agencii, vo koi do detali gi informira za sostojbite vo negovata fabrika. Odgovori nema, kako da im pi{uva na lu|e so "nepoznati adresi".

SINDIKATOT E VO PRAVO, AMA [TO DA PRAVI DR@AVATA

Lu|eto vo "Euroinvest" preku svoite sindikalni ~elnici, iska`uvaj}i gi svoite barawa, se apsolutno vo pravo. Zasega, najavata za nivniot {trajk e "mnogu kulturna". Tie ne se vinovni {to statusot na fabrikata ne & e re{en. Isto taka, najmalku se vinovni {to nekoi ne zele ~etiri, a nekoi i dvaeset i ~etiri plati, sose pridonesi.

Fabrikata, koja pred deset godini prave{e vkupen i godi{en prihod od 80 milioni marki, denes nema pari za benzin za vozilata, nema pari za struja, za voda... A, kolku za ilustracija, samo edna ma{ina koja stoi neotpakuvana, kupena porano, vredi kako {to velat 18 milioni marki.

Vladata, odnosno dr`avata mora mnogu brzo da go zadovoli prvoto i najva`noto barawe na "euroinvestovci", da im ka`e {to e dr`avno ili privatno pretprijatie. Toa ne e neva`no, od mnogu pri~ini, a najgolemata pri~ina da znaat deka mo`at da rabotat sami, da prezemaat inicijativi, da imaat svoi smetki ili }e prodol`at kako i dosega, so status na "pretprijatie od poseben dr`aven interes"?!

Vtoriot del od barawata, za platite, objektivno e najproblemati~en. Edna{ premierot Qub~o Georgeivski re~e deka "nema dr`avni pari za firmi {to ne rabotat uspe{no". Da, ama "Euroinvest" e s# u{te dr`avna firma, pa nejzinite rabotnici smetaat deka dr`avata, odnosno Vladata ne smee "na drugi da im pravi senka, a prilep~ani da gi dr`i na sonce".

Najohrabruva~kiot vo najdemoralisuva~kata situacija e podatokot deka AD "Euroinvest" od Prilep vo ovie pret{trajkuva~ki denovi se zdobi so presti`niot ISO - sertifikat za kvalitet.

Toa go postignaa "Eurokompozit", "Eurolaminati" i "Eurotek", veli generalniot direktor Petreski- Xon. I nie so toa se gordeeme. Zna~i mo`eme i }e uspeeme, no barame barem malku razbirawe i poddr{ka od Vladata. Iljada i trista rabotnici ne smeat da ostanat bez rabota.

E.L.