@ivotot bez krv ne e vozmo`en, a anemijata (beskrvnost) pretstavuva namaluvawe na koli~inata na hemoglobinot (bojata na krvta, pigmentot) i brojot na eritrociti (crvenite krvni zrnca). Postojat dva vida promeni, koi na anemi~niot organizam mo`at da se zabele`at od patolo{ko-anatomsko gledi{te. Ednite se kompenzatorni i se slu~uvaat vo koskenata sr`, slezinata, a ponekoga{ vo xigerot i limfnite `lezdi, a drugite se degenerativni i se gledaat na mnogu organi. @elezoto i belkovinite se materii, koi{to na ~ovekot mu se potrebni za normalen razvoj na hemoglobinot. Dokolku nedostasuva eden od niv, se razviva deficitarna anemija. Nedostatokot na `elezo e naj~esta pri~ina za ovoj oblik na anemija. Toj element doa|a so hranata vo organizmot. Koli~inata na `elezo, dnevno, potrebna za organizmot e mnogu mala. Za vozrasen ma` taa iznesuva okolku 1 mg, a za `ena, poradi gubeweto krv so menstruacija dvojno e pogolema, t.e. okolu 2 mg dnevno. Vo `eludnikot, `elezoto pod vlijanie na solnata kiselna se jonizira. Bolnite od anemija so nedovolni zalihi od `elezo, resorbiraat mnogu `elezo od hranata, dodeka najte{ko bolnite, t.e. onie so mnogu nizok hemoglobin, ne resorbiraat `elezo, iako se dava vo golemi koli~ini, zatoa {to kaj ovoj oblik na anemija rezervite se polni. @elezoto se izla~uva od organizmot, samo vo mnogu mali koli~ini. Ma{koto lice, re~isi nikoga{ ne go gubi `elezoto. Izla~uvaweto se vr{i preku poteweto, `ol~kata i urinata i ne e pogolemo od 1-2 mg vo 24 ~asa. Kaj `enite sostojbata e poinakva, zatoa {to taa so menstruacijata gubi 25-100 mg. `elezo. Zatoa nejzinite potrebi za `elezo se pogolemi. Spored toa ovoj oblik na anemija se razviva, ako nema dovolno `elezo vo ishranata, i toa vo prv red kaj `enata, potoa vo slu~ai na poremetena apsorpcijata na `elezoto vo `eludnikot, promeni vo gorniot del na tenkoto crevo, i vo slu~aj na gubewe krv. Pritoa ne doa|a do anemija, tuku prvo se praznat rezervite na `elezo vo organizmot, a so ponatamo{no gubewe na `elezoto, se manifestira anemijata. Vo drug oblik na anemija, bolesta se javuva poradi nedostatok na vitaminot B12, koj{to sodr`i kobalt i deluva vo mnogu mali koli~ini. Ovoj oblik na anemija ne se podobruva so davawe na vitaminot B12, tuku so davawe na folna kiselina. Tretiot vid anemija se razviva koga koskenata sr` ne mo`e da gi nadopolni stanicite so ista brzina, so koja{to tie propa|aat. Isto taka pri~ina za anemija e i o{tetuvaweto na koskenata sr`. Bolnite od anemija imaat niza pre~ki, kako posledica na namalenata oksiforna sposobnost na krvta. Srceto, vo prv red nastojuva da go nadopolni namaluvaweto na hemoglobin vo krvta. Minutniot volumen na srceto raste dvapati, a ponekoga{ i tripati pove}e. Kolku e koli~inata na hemoglobin poniska, tolku e povisok srceviot indeks (minuten volumen presmetan na kvadraten metar telesna povr{ina).