PRAVATA NA MAKEDONCITE VO ALBANIJA

Da se vratime na sobesednikot. Interesno, ovoj, ~as gi brane{e interesite na narodot od koj poteknuva, ~as Albancite. Toa mene nikako ne mi be{e jasno. Kako {to pogore nazna~iv, nie sme gi u`ivale najgolemite malcinski prava na svetot. Mi nabroi bezbroj primeri. Go napomna eks-premierot, Pandeli Majko, so ~isto makedonsko ime i prezime, koj bil Makedonec, kako i na{iot minister za kultura, Dimitar Dimitrov. [to se ~udevte za kandidaturata na albanskite kandidati za pretsedatel? Mi ka`a deka Makedoncite vo Albanija go menuvale Ustavot, deka imalo dosta makedonski parlamentarci, ministri, ambasadori, deka vo tek e makedonskiot univerzitet, dvojazi~nost, proglaseno e deka Albanija e dvonacionalna, makar {to Albanija e multinacionalna dr`ava, so pogolem del albanizirani narodi. [to }e im e niv popisot, koga tamu site nacionalnosti gi u`ivaat site prava. Makedoncite imaat svoi televizii, svoi vesnici, teatri itn. Makedonskite studenti se zapi{uvaat na fakultetite, pod utvrdenite uslovi. Se `ale{e deka granicata kon Makedonija, Albancite ne mo`at da ja branat od makedonskite ka~aci, bidej}i vo nivnite grani~ari ima makedonski. Od kogo da se branat, od ka~acite ili od svoite makedonski grani~ari. Kako da gi otstranat od svoite redovi, koga Evropa }e im zameri deka se nacional-{ovinisti. Zatoa od niv e re{eno da nemaat granica. Inaku ne bi bilo vo duhot na maksimata: "Sloboden protok na lu|e i kapital". No, mnogu mu be{e maka, {to vo Makedonija od Albanija, ka~acite prenesuvaat buluci ovci, elektri~ni aparati, mebel, skapi avtomobili itn. Ne mu be{e milo, oti so otvaraweto na granicata, Albanija se polni so Makedonci. Pa {to da se pravi koga makedonskata ideologija e identi~na so tvrdeweto na Strabon (VII, 7,8 ) deka: Zemjata koja ja poseduva Albanija bila makedonska. Vinoven e i Herodot koj ka`uva ( I,196 i V,9 ) deka: Ilirite bile Venetite, odnosno Slovenite.

Toj ni{to ne znae. Albanskata akademija iznaka`a s#. Pokraj toa {to Makedoncite se ekonomski jaki, tie tamu primenuvaat sovremeno ka~akstvo: ne pla}aat dava~ki, a zo{to da pla}aat koga taa ne e nivna tatkovina, pravat divi gradbi, bespravno ja crpat dr`avata so socijalna pomo{ itn., za u{te pove}e da se zbogatat. Pokraj toa {to gi imaat site prava, kle~at pred evropskite vrati, bidej}i se obespraveni, se `alat deka nekoj gi true za da poseduvaat takvi ogromni prava imaat obyir prema onie, od koi zavisi da se dadat tie prava. Makedoncite, bidej}i se mnogu ekonomski jaki, dovolen e mal del od nivnite mafii, za da se zadovolat Evropejcite koi se gri`at za niv.

Makedoncite mnogu drsko se odnesuvaat kon Albancite i se {ovinisti. Eve ti sega Italija, Turcija, Grcija se spremaat da im dadat avtonomija, federalizacija, bidej}i se prinudeni od Evropa, a tamu gi ima so milioni. Milion ima ili }e ima i vo Makedonija. Zo{to Makedonija da ne se federalizira. Jas se ~udam kako Evropa ne gi obedini i im stvori zaedni~ka dr`ava na ovie obespraveni lu|e, robovi. Jas smetam posledica od seto toa e {to ne se dovolno anga`irani, za da gi razbere Evropa. Eve OVK go oslobodi Kosovo, napravi Balkanot da se oslobodi od slovenska dominacija, red za toa e sega na Makedonija. Albancite ne treba da ~ekaat ni ~as za dr`avjanstvo. Dr`avjanstvoto treba itno da im se izdade, duri na onie 20-50 ili pove}e iljadi begalci, oti tie si se na svoja zemja. Jas se ~udam na noviot zakon. Kakvo ~ekawe od 10 godini! Poradi toa vo Tetovo i Gostivar vo potpolnost gi razbiraat nivnite prava. Ne daj bo`e da ~ekaat 50 godini kako vo stara Atina, a i pokraj toa da ne se sigurni dali }e go dobijat. Toj sistem be{e razbojni~ki, nas ni treba demokratija, za vlez vo Evropa. Po me|unarodnoto pravo Albancite se obespraveni vo Makedonija. Na osnova reciprocitet takvi prava bi trebalo da imaat i Makedoncite vo Albanija. Blagodarenie na evropskoto, demokratskoto i hristijanskoto razbirawe na Qub~o, Albancite si ja vr{at gospodovata rabota: {to pogolemo rasploduvawe za da se trgne edna{ za sekoga{ nivnata obespravenost i taka da si ja zemat nivnata zemja. Razbiraj}i go nivnoto pravo, Qub~o im pomaga na tie Makedonci, {to ne ja razbiraat demokratijata, za da ja nau~at vo sranstvo, da se otselat od Makedonija i da se civiliziraat.

PRAVDA SO LA@LIVA USTA

Mnogu bevme ironizirani. Vrz osnova na sekoja drama le`i nedorazbirawe, no ovde vo su{tina ne e nedorazbiraweto, tuku e rabotewe protiv svojot rod na efemerni poedinci koi go "unov~uvaat" nacionalnoto so proda`ba, a kade vo igrata ne e va`en ugledot na poedinecot, no vo pra{awe e narodot i negoviot opstanok. Lu|e koi ja spomnuvaat pravdata vo svojata la`liva usta, a gi prodavaat narodnite dobra, ~esta i slobodata na Makedonecot xabe, gi zatvaraat u{ite od glasot na gladniot, izbrkan rabotnik i se krijat i begaat od nego, go umno`uvaat imotot so ne~esnotii i imaat merak na {etawe, vkusni gozbi, debelewe, luksuzni koli, palati itn., koga-toga{ }e go vratat ona {to go izele. Mnogu e te{ko i realnosta e tamu bedna, kade so sila so narodot se odr`uva zaednica, ispolneta so somnevawe, nesigurno pravo, strav za negoviot opstanok. Onaj {to ja uriva na{ata ku}a, brzo }e se najde vo opasnost i za nego ve}e nema pat po koj }e go najde svojot bli`en. Tu|iot soj, nepovikanite gosti, nema da mu go svrtat grbot, no }e go pre~ekaat so grobari. Majko Makedonijo, dome Filipov, Aleksandrov, bezumieto frli vrz tebe zla, beda, sram i poni`uvawe. Slavata tvoja ja prodadoa na tu|i narodi. Napraveni sme tu|inci vo svojata zemja. Gorenavedenata latinska maksima veli: "Budalata se gri`i za tu|oto, zanemaruvaj}i go svoeto". Nekadarniot hibrid, vo interes na sebesi, e vo polza na {iptarot. Vo situacija koga narodot vlasta ne ja po~ituva, toa e signal deka dr`avata se raspa|a. Sila koja ja pokrenuva istoriskata lavina za pobeda, od pamtivek kaj narodite bil patriotizamot, qubovta kon svojot rod. ]e dojde vreme koga hramot na makedonskiot bog }e go izgradat silni, dostojni ma`i, koi }e ja voskresnat makedonskata du{a od dosega{nive grobovi, ne obrnuvaj}i vnimanie na vavilonskata bludnica.