I ZA NAJTE[KITE BOLESTI LEK VO MAKEDONIJA

Kako {to ni objasni gospodinot Mitrev, fakultetot go zavr{il vo Skopje i potoa bil na specijalizacija vo Zagreb, a po op{tata hirurgija tamu po~nal da raboti i kako asistent na kardiohirurgija. Na po~etokot na 1991 godina zaminal vo Germanija i tamu ostanal deset godini.

Seto toa ima{e eden trnovit pat za da stignam da rabotam kako samostoen operater, veli d-r Mitrev. Prvo rabotev vo Frankfurt na Univerzitetskata klinika. Tamu se zanimavav pove}e so nau~na dejnost, a bev vklu~en i vo razni proekti. Edna godina bev i vo [vajcarija, vo Cirih, a potoa povtorno se vrativ vo Frankfurt vo edna moderna, toga{ otvorena privatna klinika. Tuka rabotev skoro tri godini, a poslednite dve godini rabotev vo Univerzitetskata klinika vo Frankfut. Pove}e od pet godini samostojno operiram, gi imam napraveno site operacii od taa oblast. Transplantacijata na srce be{e edna od drugite slo`eni operacii koi vo toa vreme rutinski se izvr{uvaa, a i denes toa se pravi, no vo javnosta taa predizvika ogromen interes kako ne{to posebno, bidej}i jas bev prviot Makedonec {to izvr{il takva operacija i se razbira gord sum na toa. Dodeka bev vo Germanija jas operirav mnogu Makedonci koi rabotat tamu. Doa|aa kaj mene od site delovi na Germanija. Dvajca od niv bea i na otvoraweto na Kardiohirurgijata i ve}e ima nekolku lu|e, na{i, Makedonci koi se interesiraat od Germanija da dojdat tuka za da se operiraat, bidej}i mo`am da ka`am deka ovde ne samo {to }e gi dobijat istite uslugi kako vo Germanija, ami i podobri. Ednostavno, taa razlika me|u Germanija i Makedonija, se razbira vo oblasta na kardiohirurgijata, ja anulirame.

Idejata za otvorawe na Kardiohirurgija vo Makedonija kaj gospodinot Mitrev se rodila odamna, a ve}e vo 1992 godina gi zapo~nal kontaktite so toga{nata vlast, bidej}i kardiohirurgijata ve}e 20 godini se provlekuvala kako Proekt {to e od dr`aven interes i {to trebalo da se realizira, no ne se nao|ale ni sila, ni mo`nost, ni na~in seto toa da se napravi.

Se razbira i jas samiot gi menuvav svoite planovi i gledawa vo zavisnost od mo`nostite, no sekoga{ velev, a i denes toa go potenciram, deka ne prifa}am nikakvi improvizacii vo smisla na toa samo da se napravi ne{to kolku da se napravi, objasnuva d-r Mitrev. Sekoga{ velev, ako pravime ne{to toa da bide navistina na evropsko, pa duri i na svetsko nivo, odnosno ona {to e najdobro za pacientite. Toa be{e eden od glavnite uslovi i toa be{e ona {to me vode{e i poradi {to morav da menuvam nekoi pravci, taka {to za nekoi lu|e be{e iznenaduvawe {to ja izbravme Voenata bolnica. No, ovde se sozdadoa takvi uslovi, a i se najdoa lu|e koi zastanaa zad ovoj Proekt. Bi go potenciral zalagaweto na ministerot Kqusev koj ednostavno re~e deka }e napravime kardiohirurgija kakva {to treba, taka {to mo`am da re~am deka Centarot za kardiohirurgija e primer za toa deka mo`eme mnogu da napravime koga site }e se zalo`at. Problemi, sekako, ima{e i bi rekol deka toa e sosema normalna rabota koga ne{to se pravi. Ima{e pre~ki i ima{e lu|e koi se protivea na idejata za otvorawe kardiohirurgija, no sega{nava sostojba e dokaz deka tie pre~ki se nadminati.

Vo Centarot za kardiohirurgija }e bidat vraboteni pove}e od 70 lu|e. Za po~etok }e ima personal od okolu 30 lu|e, }e ima trojca-~etvorica stranci koi }e bidat kontinuirano tuka prisutni, a drugite }e doa|aat po potreba. Vo taa nasoka ve}e e kompletno izrabotena organizaciona {ema i negde od po~etokot na fevruari Centarot treba da po~ne so rabota. Celata oprema e digitalna, kompjuterski povrzana, taka {to vo golema mera se olesnuva sekojdnevnata rabota.

Zna~eweto na ovoj Centar za kardiohirurgija, spored d-r Mitrev, za Makedonija e ogromno. Prvo, od tehni~ka strana gledano se poka`a deka mo`e da se napravi ne{to {to }e bide na nivo na koj i da e svetski centar, bez ogled dali e vo Evropa ili po{iroko. Potrebite na pacientite se golemi. Ima mnogu pacienti na koi im e neophodna operacija. Samite operacii {to }e se vr{at ovde se daleku poevtini od kade bilo i site dopolnitelni tro{oci kako {to se patuvaweto, smestuvaweto i sli~no, koi se optovaruvawe za pacientite, ednostavno gi nema.

So samoto toa ovoj Proekt ja podiga vrednosta na ~ovekot, bidej}i so ovaa vrvna medicina avtomatski se zgolemuva i kvalitetot na `ivotot vo Makedonija, dodava d-r Mitrev. Zna~i, i za najte{kite bolesti mo`e da se najde lek ovde, a ne kako dosega da se odi negde vo stranstvo. Ovoj Centar e zna~aen i od aspekt na edukacija, usovr{uvawe na komunikacijata so celiot svet, odnosno so poznati stru~waci koi }e doa|aat ovde kako gosti. Isto taka i za edukacija na studenti koi }e mo`at da vidat kako funkcionira edno Oddelenie koe e organizirano spored site pravila i propisi kako da e vo Germanija, [vajcarija ili Amerika.

Ne mo`am to~no da go ka`am datumot, no sekako prvata operacija }e bide na po~etokot na fevruari, veli g-n Mitrev. Interesot na pacientite e ogromen, a imame i golem broj pacienti koi ve}e ~ekaat za operacija i nie pravime s# {to e vo na{a mo`nost {to pobrzo da po~neme so rabota. Za po~etok }e po~neme so pomal broj operacii. Ne smeeme mnogu da brzame za da imame vreme i za edukacija na personalot koj treba da se vklopi vo rabotata, taka {to prvite nekolku meseci nema da rabotime so tolku silen intenzitet. Smetam deka potoa }e mo`at da se vr{at po dve operacii na den. Bi sakal da potenciram deka ve}e imame vospostaveno kontakti so dve humanitarni organizacii, "SA[A" od Anglija i "Houp" od [vajcarija, koi pomagaat vo stru~no usovr{uvawe, vo razmena na stru~waci, vo obuka na medicinski sestri. Imame i golema pomo{ od germanskata Vlada, od Ministerstvoto za odbrana na Germanija, i so niv vospostavivme direktna sorabotka.

Na Oddelot imame i kompletna kardiolo{ka dijagnostika od rutinski do najslo`eni ispituvawa na funkciite na srceto, veli g-n Mitrev. Imame kompletna dijagnosti~ka paleta i kompletno opremen operacionen blok kade }e se izvr{uvaat site operacii i site neophodni aparati ve}e se montirani. Dvajca Makedonci kardiolozi od stranstvo }e dojdat da rabotat tuka. Me|u drugoto, ideja ni be{e na{ite lu|e da po~nat da se vra}aat vo tatkovinata. Vo Centarot }e se izvr{uvaat site operacii na srce, a vo vrska so transplantacijata na srce }e mora dosta raboti zakonski da se doopredelat vo odnos na zemawe organi. Jas kolku {to sum informiran Zakonot e donesen, no ne e s# u{te operacionaliziran, za{to dosega nemalo potreba. Jas mislam deka so urolozite koi se aktivni vo transplantacijata na bubrezi }e imame sorabotka i so toa }e po~neme da gi razre{uvame i ovie formalni raboti, za{to transplantacijata e neophodna za mnogu lu|e vo Makedonija. Vo najskoro vreme, jas mislam edna godina po normalnoto funkcionirawe na kardiohirurgijata, }e mo`eme da se podgotvivame i za presaduvawe na srce.

Gospodinot @an Mitrev e kum na na{iot nedelnik. U~estvuval u{te vo prvite razgovori koga po~nala inicijativata za formirawe na vesnikot "Makedonsko sonce". Go zamolivme da se priseti na tie momenti.

Toa se slu~i vo Germanija vo ona vreme koga ovde vo Makedonija se slu~uvaa mnogu raboti koi bea od golema va`nost i nikoj ne znae{e vo koj pravec }e se odvivaat rabotite, veli gospodinot Mitrev. I vo mene, kako i vo sekoj gra|anin na Makedonija, ima{e golema gri`a za toa kako }e se odviva `ivotot vo Makedonija. I toga{, a i sega, bev cvrsto re{en deka }e dojde den koga }e se vratam ovde i na toa rabotev, bev posveten na taa ideja, taka {to tie patriotski ~uvstva vo toa vreme bea mnogu silni, mnogu izrazeni, pa i pokraj toa {to imav malku slobodno vreme, sepak se sre}avav so lu|e koi go imaa toj `ar da se napravi ne{to, da se pomogne na koj i da e na~in za Makedonija. Taka, i jas bev me|u lu|eto koi go osnovaa nedelnikot i ja pottiknuvav taa ideja da se osnova eden patriotski vesnik za na{ite vo stranstvo. Bevme mala grupa i vo razgovorot za toa kako da bide imeto, jas rekov da bide "Makedonsko sonce", a sonceto da bide na mestoto na bukvata "O". I iskreno da vi ka`am vo toa vreme voop{to ne mislev deka toj vesnik }e stane toa {to e denes i deka }e prodol`i da se razviva so takov intenzitet.