PROBLEMITE TREBA DA SE RE[AVAAT NIZ DEMOKRATSKITE INSTITUCII

TRAJANOV: Po s# {to se slu~i vo izminatiot period Vladata treba da izleze so ocenka za vkupnite sostojbi vo dr`avata, vklu~itelno i za bezbednosnata sostojba. Dvata teroristi~ki akti (vo Ara~inivo i Oslomej), o~igledno e deka sozdavaat opravdana voznemirenost i zagri`enost kaj gra|anite. Ima{e elementi za po~etna nestabilnost, no ubeden sum deka gra|anite so svoeto razumno odnesuvawe, nema da dozvolat, onie koi ja potiknaa nestabilnosta i natamu toa da go pravat i dopolnitelno da ja zgolemuvaat tenzijata i da go naru{at `ivotot vo celina. Ednostavno ovoj princip na prakticirawe na vlasta te{ko e odr`liv, gra|anite postojano da gi dr`ime pod strav i neizvesnost. Vlasta ili }e funkcionira ili }e ja dobie kaznata od gra|anite.

TRAJANOV: 1999 godina be{e edna od najslo`enite i najdramati~nite vo postoeweto na RM. Bevme na rabot na humanitarna katastrofa, poradi golemiot broj begalci (nad 360. 000), neposredno do na{ata granica se vode{e vojna, bevme pod silna suberzivna aktivnost, ima{e nekolku teroristi~ki akti kon edinicite na NATO, otkrivme nad 10 toni oru`je, {tab na "OVK", no i pokraj s#, stabilna sostojba vo dr`avata se odr`a. Otpo~avme silna borba protiv organiziraniot kriminal, korupcijata i narkomanijata. Podneseni se krivi~ni prijavi protiv 150 nositeli na javni funkcii (ministri, pratenici, direktori na javni pretprijatija i dr.). Treba da se napravi mala distanca za da se izgradi pravilna ocenka i sud za rabotata na MVR vo 1999 g.

TRAJANOV: Vo MVR promovirav nekolku principi na rabota: po~ituvawe na Ustavot i zakonite, visok profesionalizam, transparentnost, kontrola (civilna) na rabotata. Partiskite kadri vo rabotata na MVR sozdavaa odredeni problemi vo funkcioniraweto i obidi za nepo~ituvawe na hierarhijata, obidi za kr{ewe na zakonite na {teta na osnovnite ~ovekovi slobodi i prava, pa duri i obid za me{awe vo rabotata na Obvinitelstvoto i Sudot, na {to najenergi~no se sprotistaviv. Spektakularnite apsewa nanesoa ogromni {teti i na MVR i na RM, za `al, toa rakovodstvoto na VMRO - DPMNE, poinaku go sfati, so uveruvawe deka vakvite akcii, narodot {iroko gi prifa}a i masovno izleguva na ulicite so aplauzi.

TRAJANOV: Se raboti za dve razli~ni koncepcii: prvata vladeewe so vlevawe strav vo koskite na gra|anite, a vtorata, logikata na pravoto i pravnata dr`ava i razre{uvawe na site problemi niz razvojot na demokratskite institucii. Jas ja zastapuvam vtorata koncepcija.

TRAJANOV: Ovie nastani se voved vo nestabilnost i arogancija na vlasta. Involviraweto vo kriminalot na ~lenovi od najvisokite rakovodstva na partiite od vlasta, potiknuvaweto na kriminalnite strukturi i nivnoto ohrabrubvawe deka s# mo`at da pravat i za toa da ne odgovaraat, dovede dotamu kriminalcite da odlu~uvaat, koj }e opstojuva vo vlasta i kade }e bide prisutna policijata. Najgolem defekt e partizacijata na dr`avata vo celina. Negativnite efekti s# posilno }e gi ~uvstvuvame i tie }e se manifestiraat so natamo{na nestabilnost.

TRAJANOV: MVR vo razre{uvaweto na ovie dva nastana ne ja iskoristi poddr{kata od gra|anite. Ovde `iveat ~esni gra|ani i nikoj ne poddr`uva nasilstvo, terorizam. Izbrzanite ocenki, kontraverznite soop{tenija i obidite da se zamol~at ovie nastani, so poso~uvawe deka za s# vo dr`avata e vinoven KOS, pove}e ne minuva vo javnosta. Site znaat, koi se kroja~i na na{ata idnina i zatoa nikoj ne veruva na kabinetskite {uplivi soop{tenija. Ednostavno, ne se vospostavi dobra komunikacija so javnosta. O~igledno deka MVR se zatvora, no toa ne e dobro za demokratijata i za imixot na Makedonija.

TRAJANOV: Mo`ebi, ima takvi idei kaj onie {to "zarabotija" nekolku desetici milioni marki. Niv sega im odgovara nestabilnost za da prodol`at da vladeat. Kosovizacija vo Makedonija nema da se slu~i. Makedonija e samostojna dr`ava i obidite za nejzina destabilizacija ednostavno nema da pominat. Na{ata stabilnost zavisi pred s# od samite nas. Nestabilnosta se povrzuva so me|uetni~kite odnosi. Neka se otvorat tie pra{awa i za niv neka raspravaat gra|anite, dosta ni e od "voda~i", koi postojano }e manipuliraat so ovie pra{awa i }e n# zapla{uvaat. Ovie pra{awa treba da se demistificiraat.

TRAJANOV: Nevodeweto smetka za vitalnite nacionalni i dr`avni interesi, zagrozenosta na osnovnite ~ovekovi prava i slobodi, uzurpacijata na vlasta od mal krug na lu|e i voop{to ogromnoto nezadovolstvo na gra|anite od na~inot na koj se participira vlasta vo Makedonija, kako generator na ~uvstvoto za besperpektivnost, ne pottikna da ponudime nov politi~ki subjekt, niz ~ija rabota, gra|anite }e mo`at da gi artikuliraat svoite idei. Demokratskiot sojuz }e ja analizira rabotata na Vladata, }e ja kritikuva, no i }e predlaga svoi proekti, dokolku gi prifati i sprovede aktuelnata vlast. Zna~i, nie na gra|anite }e im ponudime nov priod kon re{avawe na aktuelnite problemi i tie prvpat }e mo`at da poddr`at idei i li~nosti, a ne glasaj}i protiv nekoj, na vlast da donesat partii koi vo normalni dr`avi nikoga{ ne bi do{le na vlast.

TRAJANOV: Po konstutuiraweto na Partijata, }e formirame vlada vo senka. Isto taka }e otvorime rasprava za osnovnite nacionalni i dr`avni interesi i }e nastojuvame politi~kite partii po tie pra{awa da prifatat konsenzus. ]e sorabotuvame so site politi~ki partii, koi }e vodat smetka za vitalnite interesi na Makedonija.

TRAJANOV: Vladata vo senka }e nudi programi i tie javno }e gi promovira, a gra|anite }e mo`at da se vklu~at vo nivnoto koncepirawe. ]e napravime s# {to zavisi od nas, energijata i `elbata na mnozinstvoto gra|ani aktivno da ja vklu~at vo re{avaweto na sopstvenata idnina i idninata na dr`avata, a seto toa da go napravat so Demokratskiot sojuz. Nie sakame vo rakovodstvoto da vlezat li~nosti, koi dosega politi~ki ne se eksponirani, no vo svoite profesii se doka`ani, a vo sredinite kade {to `iveat i rabotat se poznati kako ~esni, rabotlivi i po~ituvani. Ogromniot i neo~ekuvan interes za vklu~uvawe vo Demokratski sojuz, ni ka`uva deka nie sme na dobar pat.

TRAJANOV: Partijata e otvorena i nemame nikakvi predrasudi kon nikogo. Postojnite partii edno vetuvaa, a drugo pravat. Vetuvaa vrabotuvawe za najgolemiot broj nivni ~lenovi, simpatizeri, glasa~i. [to ispolnija od toa? Ograbija se. Demokratskoi sojuz toa {to }e go promovira kako ideja, programa, princip, ima sila, politi~ka volja i doslednost da go sprovede. Site {to se zafativme so ovaa te{ka rabota, sme uspe{ni lu|e vo svoite profesii. Nudime li~nost za organizirawe na politi~ki subjekt so moderni sfa}awa i pogled kon idninata.

TRAJANOV: Prou~uvajki gi programite i statutite na politi~kite partii, te{ko deka mo`eme da gi poddr`ime levite, desnite i partiite na centarot. Site isto proklamiraat i razliki nema. No, nie trgnuvame od centarot i odime vo "frontalen napad" koristej}i gi " krilata". Ni{to preku no} ne se menuva, u{te pomalku ako ~ekame toa da go napravi aktuelnata vlast.

TRAJANOV: Vo januari '99 godina, bev vo Grcija i razgovarav so {est ~lenovi na Ministerskiot sovet, me|u koi i so g. Pangalos, toga{en minister za nadvore{ni raboti. Ottoga{ nastana presvrt vo me|usebnite odnosi, posebno na ekonomski plan. Pra{awe e kako se snao|a na{ata Vlada i {to & e prioritet. Mislam deka e preterano vlijanieto vo biznisot. Gledate od gr~ka strana pregovaraat firmi, a od na{a ministri, {to e neprifatlivo za pazarnata ekonomija. Pra{aweto za razlikite okolu imeto, treba da se aktuelizira pred Sovetot za bezbednost, da se insistira ~lenkite na OON da go koristat Ustavnoto ime - Republika Makedonija. Nema izdr`ani pravni elementi i ponatamu da bideme isklu~ok vo svetot so nekoe privremeno ime. Ednostavno argumentite se na na{a strana.

TRAJANOV: Dobro e {to ova pra{awe se otvori vo javnosta. Na{ata dr`ava, pri vospostavuvawe na odnosite so drugite dr`avi, treba da poa|a od me|unarodnite standardi i principi, no i od strate{kite dr`avni interesi. Kon ova pra{awe treba da se prio|a pretpazlivo i izbalansirano, no prvenstveno da se sledi politikata na Sovetot za bezbednost, odnosno OON. Sekoja izbrzana odluka mo`e da ni nanese ogromna {teta. Dosega imavme dobri odnosi so Kipar i nemavme pre~ki vo komunikaciite. Turcija e na{ va`en politi~ki i ekonomski partner, i za toa treba da se vodi smetka.

TRAJANOV: Takva tvorba nema nikakva perspektiva. Toa ne e realna mo`nost. Balkanot e nestabilen i za stabilizacija treba vreme. Za sudbinata treba da odlu~uvaat balkanskite narodi. Ako preovlada ovoj stav, deka nikoj drug ne e pozainteresiran za mirot i stabilnosta na Balkanot, toga{ imame perspektiva, vo sprotivno, postojano }e ni nudat recepti, koi nikoga{ dokraj nema da gi razre{at balkanskite problemi.

TRAJANOV: Zapadot poa|a od sopstvenite interesi. Ne mislam deka ste vo pravo, a i da ima vistina vo toa, vinata ne e kaj Albancite, toa e nivna prednost. Sekoj bara sojuznici vo ostvaruvaweto na svoite celi. Ako RM nema iskreni sojuznici, toa e na{ hendikep. Rabotite treba da se gledaat vo pozitivna nasoka. Ne o~ekuva slo`en period, no i golema {ansa. Site aktivno da se vklu~ime vo gradeweto na idninata na Makedonija, bez razlika kade se nao|ame. Makedonija e na{a dr`ava i nikoga{ kako dosega, nejzinata sudbina ne zavisela od drug, tuku od samite nas. Jas sum optimist, bez razlika na cenata {to mora da ja platime.