Iako so privremen prestoj vo Soedinetiete Amerikanski Dr`avi, ne mo`ev, a da ne ja pora~am ovaa najnova kniga, so izvonredni i avtenti~ni istoriski nastani, tokmu na pragot koga kone~no barem vardarskiot del na Makedonija se zdobi so samostojnost i nezavisnost.

Sekoj {to }e ja ~ita ovaa kniga mora da pla~e, zatoa {to vo nea se avtenti~ni iska`uvawa na roditelite na 44-te zaginati za ne~ii interesi i osobeno onie koi pod ~udni okolnosti ostanaa `ivi, no zasekoga{ osakateni i te{ki invalidi. Avtorite uspeale edna voena (1991-1992) godina da ja zabele`at na 209 stranici, naj`estoka vojna vo dvaesettiot vek, kako {to }e ka`at pre`iveanite makedonski borci, duri pozlobna i od Hitlerovite ambicii.

Ova izdanie e so najvisoki istoriski vrednosti, za{to `ivite svedoci govorat, a osobeno de~iwata so neceli 18 godini od najsiroma{niot sloj na makedonskite semejstva, Makedonci i od drugite nacionalnosti, iako na pove}emina od niv za nekolku dena ili nedeli im zavr{uval voeniot rok, stare{inite od umrenata JNA nasilno gi transportirale, no}e, vo kamioni, bo`em na bugarska granica, a tie vo Vukovar i niz drugite hrvatski, slovenski i bosanski voeni `ari{ta. Tokmu na{ite na prva i otvorena borbena linija, dodeka site visoki funkcioneri, so vreme bea povle~eni od JNA, za{to predvreme bea soo~eni so skore{na ludni~ava vojna.

Knigata "Tatkovino za kogo se borime" isklu~ivo e so negativnosti - totalni gre{ki, a tokmu tie se istoriskata vrednost za edna generacija za koja ne se povede gri`a i tie da se spasat, da ne se povtori 1945 godina koga od Skopskoto kale na{ite sakaa da odat na Solunski front, a ne na Sremski front i tokmu najhrabrite, najgolemite patrioti bea na lice mesto strelani ili pravo na Goli Otok. Zarem mora istorijata da se povtoruva so lagi i intrigi, drugi da ginat za tu|i interesi. Sekako deka gre{kata e vo toga{noto Ministerstvo za narodna odbrana i celokupnata makedonska Vlada-totalna gre{ka, no sepak neka bide kako pouka za idnina. Niz boi{tata na porane{nite prostorii na toga{na SFRJ zaginaa 44 makedonski mladi `ivoti i nebroeni invalidi, bukvalno bez nikakva najelementarna za{tita od JNA, a potoa i od na{ata Vlada. Zaginatite bea prenesuvani do rodnoto mesto od najbliskite, so isklu~ok na golema humanost od Slovenija i Hrvatska koi zarobenite Makedonci gi vra}ale vo Makedonija, pretpostavuvaj}i deka tie se turnati vo `ari{teto vo nepovrat i deka se gra|ani od samo prijatelska dr`ava.

Ispravna kritika na avtorite, a zabele`ana od `ivite i osakateni borci deka na{ata Vlada i po 7-8 godini ne vodi gri`a za zaginatite i osakatenite koga velat "n# zaboravija i so mizerni bore~ki penzii n# ostavija sami da se dotol~ime od siroma{tija, a vetenite spomen -parkovi, bo`em proektirani, nikade ne se realizirani, dodeka ministrite so celi semejstva go krstarat svetot na tu|a smetka". I pravilno, na krajot na knigata e zabele`ano deka Makedonija bez kapka krv se zdobi so nezavisnost, tuku obratno, ovie `rtvi, navedeni pogore, se kako rezultat na konfliktot koj se nayira{e u{te so smrtta na Josip Borz Tito, za raspad na SFRJ.

Ovie zabele`ani istoriski gre{ki od site akteri vo taa ne~esna vojna neka ni poslu`at, barem vo idnina da bideme pomudri i povnimatelni, ako sakame na{ata mala, no sekoga{ pravedna tatkovina, da n# odgleduva vo sre}a, blagosostojba i mir, a osobeno za generaciite po nas.

Posakuvam sekoj da ja pro~ita ovaa istoriska publikacija, za{to taa navistina pretstavuva avtenti~en dokument za sredbata na mladite lu|e so smrtta.

Komponenta na edna dr`ava, za da bide demokratska, e da ima sloboda na mediumite, kako na pe~atenite, taka i na elektronskite. Me|utoa taa sloboda ne treba vo nikoj slu~aj da se pre~ekoruva, t.e. zloupotrebuva do taa merka {to mo`e da predizvika negativni efekti za op{testvoto. Poradi toa treba da se stavi odredena granica na javnoto informirawe, da se preispita kolku nekoj odreden segment vo mediumite e korisen za op{testvoto, a kolku e {teten.

So stavawe na granici vo javnoto informirawe, ne mislam vo nikoj slu~aj cenzurirawe na istoto, a posebno ne vo politi~kata sfera, no sepak reklamnite poraki koi imaat negativen efekt za op{testvoto, a posebno za mladite, treba da se stavi granica, poto~no da podlegnat pod subvencija.

Pred s#, mislam na onie reklamni poraki koi se emituvaat na privatnite televizii na dr`avno nivo, A1 i SITEL so "erotskite `e{ki linii". Komu mu koristat ovie reklamni poraki? Kakva korist imame nie t.e. na{eto op{testvo?

Bi rekol, a mislam i deka pove}eto go delat moeto mislewe, i so pravo, ovie "`e{ki linii" im koristat samo na nivnite sopstvenici. Vrz osnova na vakvite reklamni poraki na{eto op{testvo, a posebno mladite, gubat od moralnite vrednosti. A populacija, bez moralna vrednost, ne mo`e da gradi demokratsko op{testvo. Koj misli poinaku se la`e!

Kako gra|ani na ova op{testvo treba da razlikuvame i da prifatime t.e. da negirame, isto kako i kaj politi~kite partii, {to e korisno i podobro za na{eto op{testvo. Reklamnata kampawa na Ministerstvoto za trgovija "za na{e dobro" ni slu`i so sigurnost za na{a podobra idnina, no "`e{kite linii" ne, bidej}i go rasipuvaat moralot.

Nitu visoko razvienite demokratski zemji ja nemaat ovaa "sloboda" na mediumite, a ja nemaat bidej}i so sebe nosat negativni efekti. Izgleda nie sme vo najgolemi stadium na demokratijata koga vakvite poraki se emituvaat vo popladnevnite i vo ranite ve~erni ~asovi. No, za `al, pak se la`eme!

Da se zabranat vakvite reklamni poraki, mo`ebi ne bi bilo sosema demokratski, no sepak dr`avata mo`e barem da deligira, ako ne pove}e, barem ovie poraki da bidat emituvani samo vo docnite ve~erni ~asovi, bidej}i i ova bi bilo "za na{e dobro", a ne da se emituvaat koga roditelite so svoite deca sedat pred TV-ekranite.

A, i roditelite treba da bidat zagri`eni za vakvata sostojba vo mediumite kaj nas, vo sprotivno, neka ne gi za~uduva ako nekoj den dobijat "debela" smetka od Makedonski telekomunikacii, bidej}i va{eto dete, od qubopitnost, posegnalo po telefonot, bidej}i tie se prvite "`rtvi" na vakvite reklamni poraki. A tie ne se vinovni, tuku onie koi ova go serviraat. No, ako i roditelite ja poddr`uvaat ovaa praktika, neka "brknat" podlaboko vo nivnite i taka prazni xebovi.

Etiketata {to mora da ja imaat ovie poraki "za postari od 18 god." bi dobila na va`nost samo toga{, koga "`e{kite linii" bi se emituvale vo docnite ve~erni ~asovi, koga mo`ebi samo 10% od onie pod 18 godini se pred TV-ekranite, a ne vo popladnevnite i ranite ve~erni ~asovi koga se 90% od onie pod 18 godini.

Go respektiram sekoe drugo mislewe, no ako nekoj misli deka ova ima korist za na{eto op{testvo se la`e! Treba da ni e jasno deka narod bez moral i kultura e narod vo izumirawe. Na nas ostanuva da izbereme {to e "za na{e dobro".

Gospodine pretsedatele, neka Vi e ~estit petgodi{niot mandat kako {ef na Republika Makedonija. Vo Va{ata beseda rekovte mnogu, pa sepak dozvolete da go ka`am slednoto:

- Makedonecot nikoga{ ne bil albanofob, nacionalist i {ovinist za period 1945-1999 godina i ne dozvoluvajte nekoj da lepi takvi etiketi.

- Veruvam deka }e storite s# za da se podigne politi~kata kultura i deka pozicijata i opozicijata }e se borat so argumenti za podobri re{enija, odluki i zakoni. Jaka opozicija zna~i u{te poodgovorna vlast i pozabrzana demokratizacija.

- Dosega skoro ni{to ne e storeno, gra|anite na SAD, Evropa, gra|anite na Makedonija da bidat objektivno informirani za ostvarenite prava na albanskoto malcinstvo. Inicirajte toa da se realizira {to }e zna~i u{te pobrzo relaksirawe na vnatre{nite odnosi.

- Se ima vpe~atok deka Republika Makedonija slu`i, samo kako teritorija ili podobro ka`ano "nosa~" na avioni, trupi, voena ma{inerija, begalci vo dvata pravci. Gra|anite neka ja po~uvstvuvaat kako dr`ava vo koja zakonite }e va`at i za strancite. Zo{to s# e preku na{iot grb i kolku decenii }e trae toa?

- Republika Makedonija e unitarna, gra|anska dr`ava i neka ne se napu{ta osnovnoto moto deka gra|aninot e nositel na suverenosta, a ne kolektivite i nivni voda~i. Makedonija ne mo`e da bide dol`na na nekoj kolektivitet, ami na gra|anite.

- So Republika Albanija treba da sklu~ime konvencija za zaemno regulirawe na pravata na malcinstvata.

- Na{ite granici treba da bidat otvoreni, no treba da se ~uvaat od upadi na grupi koi pqa~kosuvaat, {vercuvaat oru`je, droga i ni ja kradat `ivata stoka.

- Za slu~uvawata na Topilnicata vo Veles i za sli~ni upadi, gra|anite mora da go znaat stavot na svojot {ef na dr`avata. Molk ne smee da ima. Toa e duri polo{o od eventualnoto odobruvawe na upadot.

So ovoj naslov im po`eluvam "dobredojdenost" na begalcite {to se predvideni da gi "okupiraat" makedonskite detski letuvali{ta i zimuvali{ta kako i hotelite kade }e im udri sre}ata ili merakot nivni. Ova moe inaet~isko pismo e zaradi videnoto pred nekolku godini na Makedonskata televizija, koga mornici me fatija i mi ide{e da puknam od ona {to go vidov na ekranot. [to vidov, kosata na glavata da ti se krene i da grabne{ i ti no`, pa da potr~a{ po begalcite. Tie begalci so na{eto blagorodno i gostoqubivo {iroko srce koga begaa od kade {to do{le izrazija golema blagodarnost. So no`evi gi isekoa du{ecite i jorganite na koi spieja, se pokrivaa i tripati dnevno jadea od na{iot grb makedonska kalori~na hrana i makedonski specijaliteti. Na televizija gledam isprevrteni kreveti za zbogum i fala so golema blagodarnost za gostoprimstvo.

Tie {to bea se vide deka bile divi divjaci, a sega{nive {to }e n# javnat vo na{ite detski i turisti~ki biseri ako se pitomi, vo {to veruvame nie Makedoncite, pa neka povelat i neka gi frlat no`ovite. Dobredojdovte, ama ka`ete ni koga }e si odite.