CRNILATA NA CRNU[ANOV

Pi{uva: Eftim GA[EF

  • Kosta Crnu{anov, makedonski Bugarin od Prilep, emigrant vo sosedna Bugarija, pisatel, istori~ar, literaturen kriti~ar, vi{ oblasten u~ili{ten inspektor vo Bitola za vreme na bugarskata okupacija vo Vtorata svetska vojna vo ponovo vreme avangarden agitator i „borec" protiv makedonskata nacionalna samobitnost, so svojot antimakedonski nihilizam ovekove~en so `ivotnoto delo "Makedonizmot i otporot na Makedonija protiv nego" se iska~i na istoriskiot stolb na sramot. Negoviot antincioialen panflet e izraz ia omraza, gnev i otrov kon s# {to e makedonsko nacionalno i so izliteni falsifikati, sizifovski se obiduva da go „doka`e" nesu{testvuvaweto na makedonskata nacija, jazik, istorija i kultura

Namesto komentar, vedna{ da ja sprotistavime mislata na [atorov iznesena vo svoeto „Pismo do Stojana":...Kako rezultat na vojnata i na{a Makedonija okupirana od germanski, italijanski i bugarski vojski. Makedoncite se borat za svoja nacionalna i politi~ka sloboda...Nekoi Makedonci - vrhovisti sakaat da ka`at, oti borbata na Makedoncite e zavr{ena so okupacijata na Makedonija od strana na germanskite, italijanskite i bugarskite vojski" (dokument br.185 od "DOKUMENTI" tom vtori).Lagata e na videlo!

Ponatamu: "Kako patriot - Bugarin, ^ento otvoreno se projavuva vo nave~erieto na Vtorata svetska vojna "(str.276). Na vakvata nebuloza, ^ento, makedonskiot tribun i borec za makedonskata kauza, samiot go dava odgovorot, preku citatot od negovata `alba do Vrhovniot sud na NRM: "3a vreme na stara Jugoslavija se zanimavav so politika, bev progonuvan od 1929 do 1941 g. mnogupati kaznuvan, pove}epati le`ev zatvor... Mojot odgovor (od Makedonskiot nacionalen bugarski komitet, bil pokanet za sorabotka vo 1941 g. z.m.), be{e deka jas nema da sorabotuvam so bugarskata vlast, zatoa {to ne se ~uvstvuvam Bugarin, tuku Makedonec, i zatoa {to za mene e va`no obedinuvaweto na cela Makedonija i nacionalnite prava na Makedoncite"... 3a vreme na bug. okupacija ~etiri pati sum zatvoran, edna{ interniran, potoa ispraten vo logor".

„Knigata na Racin ("Beli mugri" z.m.) be{e manifestacija na bugarskiot duh na Makedonija... Vo negovite pesni nema nitu eden srpski zbor, stihovite se leat so zvu~ni izrazni sredstva, zemeni direktno od narodniot izvor i kako da ja nosat muzikata na sovremeniot ni bugarski kni`even jazik...Nema dve mnenija, deka vo celata poezija na Racin se prika`uva Bugarinot od Veles. Ne samo po jazik, tuku i po soznanie Racin bil dobar Bugarin" (str. 235) Navistina, vakvata perverzija ne zaslu`uva nitu zbor komentar.

„Ne pomalku e ta`na sudbata i na Panko Bra{narov, eden od najstarite komunisti~ki dejci vo Veles i vo Makedonija. U{te vo tursko vreme bil bugarski u~itel i do kraj ostanal veren na bugarskata prosveta"(str. 390).

„Slednata `rtva od idejnata grupa na ^ento, e poznatiot na siot bugarski narod i na svetskata javnost, gerojot od krugot na legendarnite solunski atentatori od 1903 g. -Pavel Pocev [atev"(str. 391).

Kiril Petru{ev ima malku poinakva sudba. Bidej}i e Bugarin po duh i dejnost, ne mo`e da im se dopadne na progonuva~ite na bugar{tinata, be{e simnat od funkcija"(str. 393).

„Neslavno zavr{i i Petre Piruze (Pet'r Piruzev). Makar i partizan i borec protiv bugarskata vlast, toj si ostana Bugarin po soznanie i kako takov e nepodoben za makedonskite vladeteli" (str.393).

„I pak po red: Sterjo Bozdov, Bane Andreev, Epaminonda Popandonov Ivanov, Emanuel Mane ^u~kov, Venko Markovski... Venko Markovski e predvodnik na patot po koj{to so vekovi vrvat bugarskite pokolenija pat preku golgota, no s# po nasoka na edinstvoto na bugarskiot jazik i bugarskiot narod, nezavisno od politi~kite granici, koi{to go razdeluvaat"(str. 402).

Komentarot mu go prepu{tam na dobronamerniot ~itatel.

Germanskata invazija vo Vtorata svetska vojna, proletta 1941 g. ja razgromi versajska Jugoslavija vo koja Makedonija, u{te so Vtorata balkanska vojna so svojot vardarski del i pripadna kako voen plen na Srbija, koja{to za pove}e od dvodecinsko vladeewe izvr{i stra{en genocid, prosleden so krvav teror i mrakobesie. Namesto srpskojugoslovenskiot monarhofa{isti~ki okupator vo Vardarska Makedonija kako „osloboditel", divja~ki navleze bugarskiot okupator, taka {to vo imeto na Tretiot Rajh da zavladee „red" na Balkanot. So prvite voeno-policiski bugarsko-okupatorski „sili" doletaa i „eminentnite" makedonski Bugari za da ja organiziraat i vospostavat „osloboditelnata" adiministrativna i voenopoliciska vlast vo „novooslobodenite predeli". Ovie van~ovisti~ko-vrhovisti~ki juri{nici pod zakrila na voenopoliciskiot teror go zapo~naa antimakedonskiot pohod za uni{tuvawe na seto ona {to ne ja prifa}a{e bugarskata kauza.

(Prodol`uva)