MAKEDONCITE - IZMANIPULIRANI, IZLA@ANI I PRODADENI

Isklu~uvaweto na Jugoslavija od Kominformot stavilo kraj na akcijata na Jugoslavija {to bila naso~ena kon obedinuvawe na Egejska Makedonija. Iako KPJ prodol`ila da go poddr`uva Markos vo tekot na pove}e od {est meseci po nejziniot prekin so Kominformot, izbila seriozna borba vo redovite na KPG me|u projugoslovenskata i prokominformskata frakcija (45), (Izbit, str.175-177). Prokominformskata grupa kone~no se nametnala na Pettiot plenum na CK KPG, na krajot na januari 1948 godina, Markos bil smenet od svojata komandantska funkcija i isklu~en od Partijata. CK im vetila na gr~kite Makedonci "celosno samoopredeluvawe", no istovremeno gi predupredila protiv destruktivnata akcija {to ja razbivaat "oportunisti~kite i reakcionerskite elementi, pottiknati od stranstvo, so cel da go razbijat edinstvoto na Makedoncite, slavomakedonskiot i gr~kiot narod" (46), (Pijade, citiran vo "KPJ i makedonskoto pra{awe", str.98). Reorganiziraniot NOF se obidel da povede edna makedonska politika sli~na na politikata {to ja primenuvale Bugarite i Kominformot, povikuvaj}i na sozdavawe edinstvena Makedonija kako nezavisen, ramnopraven ~len na federacijata na balkanskite narodi. Gr~kata reakcija na ovaa izjava bila tolku edinstvena i energi~no negativna, {to NOF bil prinuden da go povle~e ovoj svoj balon za obedineta Makedonija (47), (Hamilton Fi{ Amstrong, "Tito i Golijat", str.192; Kofos, "Nacionalizmot i komunizmot vo Makedonija" str.179-183).

Kon krajot na juli 1949 godina, Jugoslavija im ja zatvorila svojata granica na gr~kite gerilci i na toj na~in mo{ne pridonesla za nivniot kone~en poraz. No, Koli{evski gi povikal egejskite Makedonci od NR Makedonija da pravat baza za postignuvawe na svoite nacionalni celi (48), ("Nova Makedonija", 3 avgust 1949god.).

Involviraweto na Jugoslavija vo gr~kata revolucija bilo tolku golemo {to KPJ se po~uvstvuvala obvrzana da iznese podobna analiza za neuspehot na revolucijata. Op{tiot zaklu~ok bil deka KPG ne uspeala poradi {to nedvosmisleno ne ja priznala makedonskata nacija i zatoa {to bila sosema pretpazliva vo prezemawe voeni akcii, osobeno otkako Markos bil smenet "pod la`en izgovor" (49), (Vukmanovi}-Tempo, "Kako i zo{to narodnoosloboditelnata borba vo Grcija do`ivea poraz", str.77). Ete, toa se faktite od taa na{a bliska kobna tragedija, {to ni poka`uvaat deka nikoga{ ne bil prisuten makedonskiot faktor vo temata na nacionalnata strategija i deka nemavme principielno edinstvo, tuku imavme lu|e koi li~no se kalemea kon KPG i KPJ i ottuka proizleguva takvata svirepost na ideolo{kata aktivisti~ka brutalnost kon Makedoncite pod Grcija.

Taa zlokobna igra na tu|ite propagandi, koja prvo postapi so lagi za potoa da progovori smrtonosnoto oru`je - ni go donese genocidot. Toa se fakti {to treba da se uva`at i so toa da se sozdade zdravo makedonsko ~uvstvo. Vsu{nost, {to se slu~i: {to ni be{e veteno i {to sme dobile?

Pred s#, se poka`a deka vo Gra|anskata vojna ulogite na NOFITITE bile ~esto izigruvani, a ne igrani. Od druga strana na NOFITITE im se ~ine{e deka igraat juna~ki ulogi i so toa iskonskata `elba za obedinuvawe na Makedonija ja podgrevaa i prenesuvaa na obi~niot na{ ~ovek, koj navistina se otpovika i se poka`a kako heroj vo taa vojna, i tuka e uspehot na stratezite za na{iot genocid.

No, od seto toa na makedonskiot narod pod Grcija mu ostana da ja zapameti kako epoha na brutalna propaganda i poluvekoven strav, a prakti~no toa im bilo i krajna cel na stratezite - `rtvata da ostane vo karantin, za da ne mo`e da si ja vidi cenata na gre{kite ni vo sopstvenata istorija. I, ete, pod takvite poluvekovni uslovi, genocidot nad nas ne go osudivme i ne ja zapoznavme me|unarodnata javnost {to e storeno so nas Makedoncite pod Grcija, tuku site tie dejanija gi odredivme kako istoriska kategorija na izgubena revolucija.

No, {to zna~i sevo ova, za nas, Makedoncite? Tragedija na neznaewe ili na podani~ka svest kon Jugoslovenstvoto? Dali nie, Makedoncite, vo istoriografijata za Makedoncite pod Grcija - "Egejcite" - dosega branevme revolucija (so koja se nadovrzuvame na ideite na Ilinden) ili na{eto (samo)`rtvuvawe? Dali ovie komunisti~ki lideri od visok rang imaa oceneto deka Gra|anskata vojna vo Grcija e istoriski neizbe`na? Ili seto toa bea nivni apsurdni tvorbi za kolektivni halucinacii: "Sovetizacija na Balkanot", "Balkanska federacija", "Obedineta Makedonija" itn. No, od takvata konfuzija na celite nie, Makedoncite, ne treba da go isklu~ime i pra{aweto {to vo toa vreme go ima{e pokrenata gr~kata bur`uazija (Vidi: "Etnikos Kirikas" vo svojot br. od 21 maj 1946god., kade {to veli deka namesto iseluvawe, treba da se bara proteruvawe: "Od Grcija treba {to nabrgu da se proteraat 80.000 Slavomakedonci". Gra|anskata vojna toa go potvrduva, mo`ebi, se sakalo da se razre{at malcinskite pra{awa me|u Grcija i Jugoslavija, kako {to toa go storila Grcija po Prvata svetska vojna so Bugarija i Turcija i toga{ dovede vo Makedonija pod Grcija pove}e od 600.000 Maxiri.

Nesomneno e deka Gra|anskata vojna (1945-1949) vo Grcija od ovie lideri be{e definirana kako klasna revolucija i so krajna cel: da se vospostavi socijalisti~ki sistem. Toa go potvrdi i Zaharijadis vo svojata kniga: "Problemi na rakovodeweto" od 1950 godina str.81, kade {to objasnuva: "Postoeweto na Sovetskiot sojuz i narodnite republiki na Balkanot i vo Isto~na Evropa, pretstavuvaat grandiozen, uverliv i re{ava~ki faktor za na{eto vleguvawe vo socijalisti~ka revolucija". Toa zna~i deka Gra|anskata vojna i za nas, Makedoncite pod Grcija, be{e revolucija za socijalizam vo Grcija. Ova e mo{ne va`no za natamo{nata analiza, bidej}i vo dosega{nata na{a istoriografija, tolkuvaweto na istoriskite fakti profunkcionira spored poznatite jugoslovenski modeli na vladeja~kite kli{ea i so toa nastana slepiloto "sudbinski", kako istoriska tradicija.

Na poznava~ite na istorijata, preku gr~kite i drugite istori~ari, odamna im se poznati site konsultacii i razgovori {to gi imal Zaharijadis so najvisokite komunisti~ki lideri za po~nuvaweto na Gra|anskata vojna ili ne. Toa se Stalin, Molotov, Torez, Toljati, Tito i drugi. Seto toa e dobro objasneto. Vidi:

1. "Ksenokratija", izd.1975 g., poznato delo na ekipa stru~waci;

2. "Razgovori so Zaharijadis" izd. vo Atina, 1986 g., od Lefteris Elefteriju;

3. "Saranda hronijaagones tu KKE", 1948 godina;

4. "Episima kimena tu KKE" (1940-1945) i drugi.

Vo kusi crti, eve kako se razvivaa tie sredbi: Na 20 mart 1946 g. vo Praga pristigna Zaharijadis i tamu ima{e mo`nost da se sretne so evropski lideri na komunisti~kite partii. Toj se sre}ava i so eden od najavtoritetnite li~nosti, kako {to bea Topez od Francija i Toljati od Italija, koi go predupredija da ne pribegne kon voen oru`en sudir. No Zaharijadis ostana nepokolebliv. Na 31 mart, Zaharijadis dopatuva vo Belgrad na sredba so Tito. Na taa sredba e odredena strategijata na oru`enata borba (spored jugoslovenskiot model) i za takvata oru`ena borba na Zaharijadis mu bila vetena materijalna i moralna pomo{ (vidi: spisanieto "Danas" od 6.03.1990 god., br. 418; 419 i 420 pi{uva: "Balkan na potezu" i "Korak u gr~ku tragediju" (nepromislenim potezima svih aktera, sukob u Gr~koj doveden je do ta~ke sa koje nije moglo biti mirnog povratka), na str.64 pi{uva deka organiziranata mre`a pod rakovodstvo na Aleksandar Rankovi} (~ovek br. tri vo politikata na KPJ) gi snabduva{e gr~kite partizani od po~etokot na vojnata s# do 1948 godina so 35.000 pu{ki 2.000 minofrla~i (germanski), 7.000 protivtenkovski pu{ki, 10.000 nagazni mini, 12.000 kompletna vojni~ka obleka i 30 vagoni hrana. Potoa pi{uva za isprateni 8.000 lu|e izbegani od Grcija (lu|eto bea pribrani po skopskite ulici i ispra}ani na najdolen na~in) i kako najva`no {to go potvrdil samiot prv ~ovek na novoformiraniot Glaven {tab na 28 oktomvri 1946 godina, general Markos. No, ne treba da se zaboravi deka u~estvoto na Makedoncite vo DAG be{e pove}e od 50 otsto, a Grcite u~estvuvaa so 3-4 otsto vo celokupniot period na Gra|anskata vojna, i toa so site partiski i voeni funkcii rakovodea i komanduvaa naj~esto Grcite. Se postavuva pra{aweto: ako taa revolucija be{e za socijalizam, zna~i li toa deka nie, Makedoncite, treba{e da go re{ime toa pra{awe, pa potoa da gi dobieme site nacionalni prava?