|
Zakonot so koj ne se pla}aat pridonesite, prestana da va`i NA "ULICA" OKOLU 40.000 LICA Pi{uva: @aklina MITEVSKA
O d samoto osamostojuvawe R. Makedinija se soo~uva so problemot na nevrabotenosta. Podatatocite za brojot na nevrabotenite kaj nas gi davaat Republi~kiot zavod za vrabotuvawe i Zavodot za statistika na R. Makedonija. No, tie ne se mnogu precizni, zatoa {to nevrabotenosta postojano raste. Vladite koi doa|aa i si zaminuvaa, vetuvaa deka }e ja prepolovat nevrabotenosta, no od toa barem zasega nema ni{to. Kojznae dali voop{to ne{to }e se napravi za nadminuvawe na ovoj problem? Po s# izgleda deka vlasta se gri`i na rabotnite mesta da vraboti lu|e po rodninska ili partiska osnova. I toa po~nuvaj}i od najniskiot kadar higieni~arkite, pa do najvisokite rakovode~ki strukturi. I vo vremeto na porane{nata Vlada na Crvenkovski ima{e zatvorawe na golem broj rabotni mesta i toga{ rabotnicite se pra}aa na prinudni odmori. Nas n# ni se dopa|a{e ovaa vlast i pobaravme nova. Ja ponudivme na{ata doverba na Vladata na Georgievski, se izla`avme na nivnite vetuvawa deka samo za 100 dena od nivnoto vladeewe }e ja prepolovat nevrabotenosta. No, vedna{ po doa|aweto na novata vlast se zabranija novite vrabotuvawa so objasnuvawa: deka nie imame premnogu vraboteni lu|e, deka buxetot ni e premnogu preoptovaren i deka novite vrabotuvawa bi zna~ele negovo u{te pogolemo preoptovaruvawe. Vo 1999 godina, Vladata mo{ne te{ko nao|a{e na~ini za nadminuvawe na ekonomsko - socijalnite problemi. I ako sega{nata vlast dava{e optimisti~ki prognozi deka na{ata zemja i stopanstvo se pred prosperitet, deka najlo{oto pomina i deka sega ekonomskite problemi se na red da se re{avaat, seto toa denes e daleku od realnosta. Vojnata vo Kosovo, humanitarnata kriza, ekonomskite blokadi i otka`anite dogovori so stranskite partneri, pridonesoa u{te pove}e de se vlo{i ekonomskata sostojba.[to se slu~uva sega? Denovive na{ata javnost ja razbranuva informacijata za ukinuvaweto na Zakonot, koj be{e donesen vo vremeto na Crvenkovski vo 1998 godina, a so koj dr`avata se obvrza na licata koi }e se vrabotat vo period od dve godini da im gi pla}a pridonesite za penzisko osiguruvawe. Ovoj Zakon prestana da va`i na 1-vi januari ovaa godina. Sega rabotnicite vraboteni po ovaa osnova se pla{at deka rabotodava~ite }e gi otpu{tat. Duri imalo i slu~ai na zakanuvawe i zapla{uvawe na rabotnicite. Ako se otpu{tat ovie rabotnici, toga{ na "ulica" }e ostanat okolu 40 000 lu|e. Ovaa brojka ako se sobere so brojkata od 40 000 lu|e tehnolo{ki vi{oci i 300 000 nevraboteni se dobiva brojka od 380 000 nevraboteni. Toa zna~i deka ovaa brojkata e krajno zagri`uva~ka. Se dobiva vpe~atok deka imame pogolem broj na nevraboteni, otkolku vraboteni. Od Ministersvoto za trud i socijalna politika velat deka }e im izlezat vo presret na ovie lu|e. Spored niv rabotodava~ite ne smeat da im se zakanuvaat na lu|eto, deka }e gi otpu{tat od rabota. Niv nikoj ne gi nateral da vrabotuvaat lica po ovaa osnova. Vo sprotivno, t.e. ako gi otpu{tat }e treba da gi vratat parite, {to dr`avata gi dala za pla}awe na pridonesite na vrabotenite. Lu|eto se pla{at deka nivnite rabotodava~i nema da go po~ituvaat baraweto na Ministerstvoto za trud i socijalna politika. Vo ovaa dr`ava s# e mo`no, pa mo`no e i tie da se najdat na "ulica". |
|