Ministerstvo za lokalna samouprava

SE NAJAVUVAAT REFORMI

Pi{uva: @aklina MITEVSKA

So odredbite na Ustavot na R. Makedonija, koj{to e usvoen vo noemvri 1991 godina, lokalnata samouprava e vbroena vo temelnite vrednosti na ustavniot poredok na RM. Ustavot, na gra|anite im go garantira pravoto na lokalna samouprava i utvrduva deka edinici na lokalna samouprava se op{tinite, vo koi mo`at da se osnovaat oblici na mesna samouprava, deka op{tinite se finansiraat so sopstveni izvori na prihodi opredeleni so zakon i so sredstva od Republikata i deka lokalnata samouprava se ureduva so Zakon, koj se donesuva so dvotretinsko mnozinstvo glasovi, od vkupniot broj pratenici. So Zakonot za lokalna samouprava, koj{to e donesen 1995 godina, se uredeni nadle`nostite na edinicite na lokalnata samouprava, u~estvoto na gra|anite vo odlu~uvaweto vo ovie edinici, imotot i finansiraweto, sorabotkata me|u organite na edinicite na lokalnata samouprava i podra~nite edinici na ministerstvata i drugite organi na dr`avnata uprava itn. Evropskata povelba za lokalna samouprava na Sovetot na Evropa e usvoena vo 1985 godina, R. Makedonija ja potpi{a vo 1996, a Sobranieto ja ratifikuva{e vo 1997 godina. Stru~niot tim za izrabotka na Zakonot za teritorijalna podelba predlo`i da se formiraat 74 op{tini, Vladata 111, a vo Sobranieto be{e usvoen Zakon so koj se vostanovija 123 op{tini i gradot Skopje kako posebna ELS.

Brojot na `iteli vo op{tinite vo Makedonija varira od 456 `iteli vo Staravina do 444,760 vo Skopje. Najretko naselenata op{tina ima pomalku od 1 `itel na kilometar kvadraten, a najgusto naselenata pove}e od 800 `iteli. Okolu 60 % od op{tinite imaat pomalku od deset iljadi `iteli, a 46 op{tini imaat pomalku od 5.000 `iteli. Vo 1997 godina vo ELS bea vraboteni vkupno 1.311 rabotnici {to pretstavuva 1,4 % od vkupniot broj vraboteni vo javnata administracija.

PRI^INI ZA REFORMATA

Poradi otstapuvaweto od kriteriumite kako {to se prirodnata celost, prirodnite resursi i pogodnosti, goleminata na prostorot, brojot na naselenie i naselbi, agrarnata struktura, ekonomskata razvienost itn., eden mal del od novoformiranite op{tini s# u{te ne se vo sostojba da odgovorat na zada~ite poradi koi se osnovani. Napraveni se i drugi propusti vo Zakonot. Postojat naseleni mesta koi se ispu{teni i ne vleguvaat vo sostavot na niedna op{tina, ima mnogu pogre{ni imiwa na naseleni mesta i sl. Pokraj nedonesuvaweto na potrebnite zakoni ili pak ograni~uvawata vo ve}e donesenite, problemot na gradot Skopje e poslo`en zaradi isprepletenosta i nedefiranite nadle`nosti na sedumte op{tini i toa Centar, Kisela Voda, Gazi Baba, Karpo{, ^air, [uto Orizari i \or~e Petrov, od edna i gradot Skopje od druga strana. Zatoa se nametnuva potrebata od temelna reorganizacija na Skopje i toa spored iskustvata na glavnite gradovi na evropskite zemji i zemjite vo tranzicija, koi se ~ekor ponapred vo vakvite reformi. Celta na reformite e gradot Skopje {to poblisku da se dobli`i do gra|anite, za da tie, na najednostaven i najbrz na~in u~estvuvaat vo re{avaweto na problemite vrzani so lokalnata samouprava. No, i organiziranata Zaednica na edinicite na lokalna samouprava, koja{to funkcionira od april 1998 godina (zaradi razmena na iskustva i unapreduvawe na lokalnata samouprava) se sudira so golemi finansiski problemi {to lo{o vlijae na kvantitetot i kvalitetot na izvr{uvawe na razni zada~i. Predvidenite oblici za u~estvo na gra|anite vo komunalnata politika nedovolno se praktikuvaat. Zatoa e potrebno ELS da ja zajakne informativnata dejnost i toa preku peticii, anketi, soslu{uvawe na gra|ani vo to~no opredeleni termini itn.

MO@NI RE[ENIJA

Ministersvoto za lokalna samouprava vo mart 1999 godina formira{e raboten tim vo koj bea vklu~eni pretstavnici na Ministerstvoto, edinicite na lokalnata samouprava, pretstavnici na Ministerstvoto za finansii, Ministerstvoto za grade`ni{tvo i urbanizam, Institutot za politi~ko-pravni istra`uvawa i Ustavniot sud na RM. Vo rabotniot tim bea vklu~eni i eksperti od Proektot za tehni~ka pomo{ za reforma na lokalnata samouprava, koj go sproveduva Agencijata za me|unaroden razvoj na SAD (USAID) i eksperti od Programata za tehni~ka i druga pomo{ za poddr{ka na reformata na javnata administracija vo RM (EU FARE Programa). Rabotniot tim prvin izvr{i locirawe i dijagnosticirawe na problemite i predlo`i mo`ni re{enija za nadminuvawe na postojnite sostojbi. Spored niv, potrebno e: dosledna razrabotka na ustavnite odredbi vo Zakonot za lokalna samouprava so cel nejzinite edinicite da gi dobijat nadle`nostite utvrdeni so Ustavot i evropskite standardi. Itno da se donese Zakon za grade`no zemji{te vo ~ija podgotovka treba da u~estvuva i Ministerstvoto za lokalna samouprava. Da se preispita opravdanosta za postoewe na 123-te op{tini. Da se sozdadat dva modeli na op{tini: model na t.n. mali op{tini (po broj na naselenie i so slaba ekonomska i finansiska mo}) i model na t.n. golemi op{tini. Procesot na reforma }e se odviva vo tri fazi: 1. Prethodna ili podgotvitelna faza 2. Faza za izrabotka i usvojuvawe na bazi~nata zakonska regulativa 3. Faza za izrabotka i usvojuvawe na ostanatite zakoni od zna~ewe za lokalnata samouprava. Prvata podgotvitelna faza zapo~na vo mart 1999 g. i trae{e do oktomvri istata godina, a rezultira{e so izrabotka na izve{taj i strategija za ovoj problem. Vtorata faza treba da zapo~ne po usvojuvaweto na ovaa strategija, a }e bide vklu~ena i stranska pomo{. Vladata na RM vo celos gi prifa}a ponudenite predlozi i bara od Ministerstvoto za lokalna samouprava da predlo`i predlog na Zakon za teritorijalna podelba na RM i predlog-zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za grad Skopje.