Vo zapadniot region na na{ata dr`ava

OSTANAA I HUMANITARNO @IVEAT POVE]E ILJADI KOSOVSKI BEGALCI!!!

Pi{uva: Srebre LEVKOVSKI

  • Kampovite za begalci, vo koi, vo tekot na minatata godina bea smesteni begalcite, odamna se zatvoreni, no mnogu od niv so svoite semejstva se zgri`eni i smesteni vo pove}e odmorali{ta i razni op{testveni objekti vo na{ata dr`ava. Nivniot broj e pogolem od 2.000 i zaedno so onie koi prestojuvaat vo privatnite domovi, se smeta deka ja zaokru`uva brojkata od 10.000 begalci

Kako {to se o~ekuva{e, vo na{ata dr`ava, a osobeno vo Zapadna Makedonija, kade {to najmnogu e naseleno albanskoto malcinstvo, pove}e iljadi kosovski begalci ostanaa da ja minat zimava kaj svoite bra}a po krv, vo nivnite domovi, stanovi i velelepni ku}i. Tie ne berat nikakvo gajle, bidej}i site se humanitarno zgri`eni i za niv ne samo {to se gri`i na{ata dr`ava, tuku toa go pravat i mnogu doma{ni i stranski humanitarni organizacii, koi pokraj sekojdnevnite `ivotni potrebi, na begalcite im obezbeduvaat i dovolno pari~ni sredstva za sekojdnevna potro{uva~ka. Na semejstvata, kade {to begalcite se smesteni isto taka im se ispla}aat pari~ni nadomestoci koi se dvi`at od 3-10 iljadi denari mese~no, vo zavisnost od brojot na svoite gosti.

 

KAMPOVITE PRAZNI, BEGALCITE VO DR@AVAVA

Kampovite za begalci, vo koi, vo tekot na minatata godina bea smesteni begalcite, odamna se zatvoreni, no mnogu od niv so svoite semejstva se zgri`eni i smesteni vo pove}e odmorali{ta i razni op{testveni objekti vo na{ata dr`ava. Nivniot broj e pogolem od 2.000 i zaedno so onie koi prestojuvaat vo privatnite domovi, se smeta deka ja zaokru`uva brojkata od 10.000 begalci. Begalcite koi se smesteni po privatnite domovi, najmnogu gi ima vo Tetovo i okolinata, no ni{to pomalku, ne zaostanuvaat Gostivar, Ki~evo, Debar i Struga so okolnite sela naseleni so ~isto albansko naselenie.

Begalcite koi se dojdeni od Kosovo i ovde naseleni, pove}e i ne li~at deka se begalci, bidej}i vo sredinata kade {to se nao|aat se dvi`at nasekade, u`ivaat golem avtoritet, pogolem i od starosedelcite, a se razbira, nametnat od strana na aktivisti i ~lenovi na DPA,koja na ovie prostori vo zapadniot region ja ima vo svoi race i lokalnata vlast. Za begalcite koi se nao|aat ovde, liderot na DPA, Xaferi im e tatko, a Partijata, rodena majka, bidej}i tie samo vo niv ja gledaat svojata sega{nost i idnina. Za vozvrat, tie se vo sostojba s# da storat, duri i po cena na svojot `ivot, kako {to toa go doka`aa minatata esen na pretsedatelskite izbori. Vo zapadniot del na na{ata dr`ava, na begalcite dru{tvo im pravat i pove}e stotici stranski dr`avjani na sosedna Albanija, koi tuka ilegalno prestojuvaat i Zapadna Makedonija ja smetaat kako sopstvena zemja.

I za niv, tuka ima pari, hrana, obleka i s# {to bi posakale, i ako toa ne mo`e da go dobijat so arno, toga{ se znae.

A, za onie triesetina semejstva od srpska nacionalnost, koi isto taka se dojdeni ovde kako begalci, i se smesteni vo Tetovo i Gostivar, nikoj ne pomisluva da im pomogne. Za niv, s# e mrtvo i zatvoreno vo ovaa dr`ava, osven Zdru`enieto na Makedonci, Srbi i Crnogorci, koe edinstveno se gri`i i im pomaga so site raspolo`ivi sredstva.

 

INVAZIJA OD STRANSKI DR@AVJANKI

Vo vremeto na ednomese~niot ramazanski post kaj muslimanskoto naselenie so muslimanska veroispoved, vo Zapadna Makedonija, kade {to Albancite se najmnogu naseleni i na sekoe }o{e imaat otvoreno razni kafeani, bifiwa i kafe-barovi, be{e zabele`ana nevidena invazija na stranski dr`avjanki koi na ilegalen na~in rabotat kako animir-dami i kelnerki. Dojdeni se od pove}e dr`avi Albanija, Bugarija, Kosovo, SR Jugoslavija, Romanija, Rusija, Ukraina i drugi dr`avi. Rabotea samo vo no}no vreme od ve~ernite do utrinskite ~asovi, koga gi gostea svoite mu{terii so s# {to tie }e posakaa, a se razbira toa i dobro go naplatuvaa so germanski marki ili franci. Se smeta deka vo zapadniot region na zemjava vo ovoj zimski period koga golem del od naselenieto e doma, vo kafeanite i kafe-barovite rabotat nad 200 stranski dr`avjanki, me|u koi ima i golem broj na prostitutki. Tie najmnogu rabotat po selata vo okolinata na Tetovo, Gostivar, Ki~evo, Debar i Struga. Policijata re~isi redovno go ~isti terenot, no stranskite dr`avjanki imaat svoi sorabotnici kako i sopstvenicite na kafeanite, koi na ilegalno pak gi vra}aat na svoite rabotni mesta, a za {to dobro profitiraat. Prostitucijata i zgolemuvaweto na s# pogolemiot broj na {verceri i zavisnici na droga, vo zapadniot del od na{ata dr`ava, ne samo {to ne mo`e da se istrebi, tuku toa stanuva obi~no sekojdnevnie.