Odmor na sne`nite vrvovi

IGRI I SPORT NA SNEG

Pi{uva: Daniela Stavrevska

Na planina, razmenata na materii e zabrzana, se zgolemuva i apetitot {to predizvikuva potreba za pove}e hrana, se zgolemuva brojot na crvenite krvni zrnca i hemoglobinot. Seto toa deluva za smiren i dobar son, brzo jaknewe na organizmot i rabotnite sposobnosti, gubewe na znaci na umor i zgolemuvawe na op{tata psihofizi~ka stabilnost.

Koga }e se spomne zimuvawe, najprvin se pomisluva na sneg, planina i skijawe. Planinite se idealni mesta za odmor. Tie se nad zonata na maglite, vozduhot e po~ist i e zgolemeno ultravioletovoto zra~ewe. Mnogu fiziolo{ki ispituvawa potvrdile deka ~ovekot vo zima ~uvstvuva potreba za odmor. Vo toj period ~ovekot e izlo`en na pove}e infektivni zaboluvawa, ~ija pri~ina ne le`i samo vo vla`noto i studeno vreme, tuku i pomaloto koli~estvo na son~evite ultravioletovi zraci, koi{to dopiraat do ~ovekot. Ovie zraci, na ~ovekot, ne samo {to mu davaat bronzena boja, tuku i gi ubivaat predizvikuva~ite na zarazni bolesti. Zracite koi potpomagaat vo za~uvuvaweto na zdravjeto ne mo`at sekoga{ da doprat do zemjata. Zagadeniot vozduh nad golemite gradovi, kako i otrovnite gasovi od golemite fabriki, izduvnite gasovi od avtomobilite, zadr`uvaat 50 procenti od ultravioletovite zraci. Posledici se mnogu pove}e bakterii i virusi. Vo zima, telesnata aktivnost na ~ovekot i na `ivotnite se namaluva. Poradi toa mnogu `ivotni zimskiot period go minuvaat vo zimski son.

Zimata e period koga pomalku se dvi`ime, pomalku se zanimavame so sport, pove}e n# napa|aat bolesti i se zgolemuva zimskoto salo.

Poradi toa e potrebno vo zimskite meseci, lu|eto koi `iveat vo gradovite, bezuslovno da napravat ne{to za svoeto zdravje.

ZIMSKI ODMOR

Igrite i sportot na sneg go zajaknuvaat organizmot i pozitivno deluvaat na duhovnata sostojba na li~nosta. Od zimskite sportovi skijaweto e edno od najrazvienite sportski rekreacii, dava elasti~nost na teloto, pravilno se di{e, se jaknat nozete. Skijaweto e najubava zabava na sneg.

Zimuvaweto podrazbira dvi`ewe, sankawe, skijawe i {etawe. Fizi~kata aktivnost na sneg gi vklu~uva site muskuli na teloto, a site sistemi vo organizmot se poaktivni - di{ewe, krvotok, varewe. Potro{uva~kata na kislorod i energija e pogolema. Muskulite na teloto se naizmeni~no: napnati, opu{teni, istegnati. Bidej}i, razmenata na materii e zabrzana, se zgolemuva i apetitot {to predizvikuva potreba za pove}e hrana, se zgolemuva brojot na crvenite krvni zrnca i hemoglobinot. Seto toa deluva za smiren i dobar son, brzo jaknewe na organizmot i rabotnite sposobnosti, gubewe na znaci na umor i zgolemuvawe na op{tata psihofizi~ka stabilnost.

Zimuvaweto na planina im se prepora~uva osobeno na deca bez apetit, deca koi ~esto boleduvaat od vospalenie na di{nite pati{ta ili zakrepnuvaat od akutni bolesti.

DALI ZIMSKIOT ODMOR MU SE PREPORA^UVA NA SEKOJ ^OVEK?

Dejstvoto na niskite temeperaturi, silniot vetar, golemata vla`nost, mo`at negativno da se odrazat na ~ovekovoto zdravje. Pri igra i rekreacija na sneg mo`e da dojde do razni telesni povredi: is~a{uvawe, kr{ewe, istegnuvawe, izgorenici na ko`ata od son~awe, sne`no slepilo. Onie koi zakrepnuvaat od akuten revmatizam na zglobovite ne treba da se vpu{taat vo pote{ki sportski rekreativni napregnuvawa, nitu da se izlo`uvaat na ladno i vlaga. Lu|e koi boleduvaat od srcevi zaboluvawa, ne mo`at da izdr`at visina ili zanimavawe so zimski sportovi. Lu|e so visok krven pritisok treba da bidat mnogu vnimatelni i da se konsultiraat so lekar pred da zaminat na zimski odmor. Lu|e koi boleduvaat od vospalenie na di{nite pati{ta (bronhit, astma) treba da se vozdr`at od te{ki zimski sportovi. @eni koi zakrepnuvaat od zapalenie na karli~nite organi ili imaat nekoe krvarewe na polovite organi ne smeat da se zanimavaat so zimski sportovi, tuku treba da se odmoraat. Bremenosta, od samiot po~etok, vo potpolnost zabranuva zanimavawe so zimski sportovi.

Ladnoto vreme pretstavuva opteretuvawe, no i trening za krvotokot na celiot organizam. Odmorot na planina im se prepora~uva skoro na site lu|e, no postojat i isklu~oci koi treba da bidat pretpazlivi: lu|e so srcevi problemi te{ko podnesuvaat ladni zimski temperaturi, posebno temperaturite na planina, isto i onie koi imaat nekoe zaboluvawe na belite drobovi, di{eweto im se ote`nuva na pogolemi visini. I ednite i drugite treba da bidat vnimatelni, zatoa {to na odredena visina se namaluva i koncetracijata na kislorod vo vozduhot. Ova predupreduvawe ne e potrebno koga se vo pra{awe planini so sredna visina, do 1000 metri nadmorska viso~ina. Porano preovladuvalo misleweto deka lu|e so visok krven pritisok ne bi trebalo da minuvaat odmor na planina. Najnovite ispituvawa poka`uvaat deka odmorot na planina na hipertoni~arite ne im nanesuva nikakva {teta. Naprotiv, planinskata klima na niv deluva blagotvorno. Kombiniranoto deluvawe na klimata i dvi`eweto na sve` vozduh doprinesuva za brzo is~eznuvawe na propratnite pojavi na visokiot krven pritisok – glavobolka, nesonica, vrtoglavica, ~ukawe na srce…

Lu|e so nizok krven pritisok (hipotoni~ari), isto taka smeat da minuvaat odmor na planina, iako mora da vnimavaat prvite denovi, bidej}i mo`e da dojde do opa|awe na pritisokot, pa zatoa mo`e da se pojavi bledilo, ladni race i noze , slaba koncetracija i zamor, vrtoglavica, glavobolka. Me|utoa ovie pojavi minuvaat posle nekolku dena.